Mobilzuang | E-mail | | Seitenübersicht |  |  |  |  |  | 
Suche
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
Telefon: +386 2 22 93 840
E-mail: ff@um.si
fokus_ff
                 

FOKUS FF temelji na kratkih in inovativnih predavanjih, v katerih izbrani predavatelji Filozofske fakultete UM,obravnavajo zanimive teme iz področja humanistike in družboslovja. Predavanja so bila posneta 17.1.2017, njihovi videoposnetki pa so dostopni tudi na spletnem portalu Youtube.

 

Bojan Musil
Bojan Musil: Kaj nam selfiji povedo o nas?
Član oddelka za psihologijo v Mariboru, ki raziskovalno preučuje, kako socialni procesi vplivajo na duševne procese in vedenje posameznikov in kako povratno posamezniki (so)ustvarjajo socialni svet. Od nekdaj goji poseben odnos do vprašanj psihologije v navezavi do uporabe informacijskih tehnologij. Za namen predavanja je posnel svoj prvi pravi selfie, ki ga bo poskušal analizirati skozi perspektivo raziskav omenjenega pojava.
Branislava Vičar Branislava Vičar: Medijska reprezentacija rjavega medveda kot nevarne vrste
Članica Oddelka za slovanske jezike in književnosti. Raziskovalno se ukvarja s preiskovanjem načinov, kako se z jezikom in drugimi komunikacijskimi sistemi (vizualnim, prostorskim ...) oblikujejo in poustvarjajo vzorci neenakosti in družbene prevlade in kako se ti konstrukti predstavljajo kot samoumevna in naravno dana dejstva. Posebno pozornost namenja preučevanju družbeno-kulturnih in etičnih dimenzij v človeško-živalskih odnosih s kritične perspektive. V predavanju bo prikazala, kako mediji konstruirajo (relativno) prostoživeče živali kot legitimne tarče človeškega nasilja.
Friderik Klampfer Friderik Klampfer: O beguncih malo drugače ali kako s(m)o Butalci še v drugo pregnali Turke
Član Oddelka za filozofijo na mariborski Filozofski fakulteti, kjer predava etiko in socialno in politično filozofijo. V duhu razsvetljenstva verjame, da je mogoče pereča moralna in politična vprašanja in dileme našega časa razrešiti s pomočjo mišljenja oz. uporabo razuma. Filozofija igra pri tem pomembno vlogo, ker so v občutkih, na katere se ljudje zanašamo, ko vrednotimo družbeno dogajanje, in prispodobah, skozi prizmo katerih ga skušamo bolje razumeti, pogosto ponotranjeni iracionalni predsodki, stereotipi in avtomatizirane čustvene strategije. Ko se jih enkrat otresemo, bomo tudi svoj odnos do beguncev in migrantov, ki so lani zaman trkali na naša vrata, uzrli v novi, ne preveč laskavi podobi.
Vesna Kondrič Horvat Vesna Kondrič Horvat: Medkulturnost v književnosti
Profesorica za nemško književnost na Oddelku za germanistiko. Težišča njenega raziskovanja so: književnost 20. stoletja, švicarska književnost, medkulturna germanistika, germanistika kot kulturologija, literarno ustvarjanje žensk, didaktika književnosti, otroška in mladinska književnost, transkulturnost in ekokritika. Je ponosna Goričanka, rojena Štajercema v Prekmurju, kjer je tudi odraščala. Že dolgo živi razpeta med Ljubljano, Mariborom in Radenci in tudi sicer veliko in rada potuje. Medkulturnost, takšna ali drugačna, ji torej ni tuja, zato bo poskusila na kratko orisati, kako se ta odraža v književnosti in pogosto prerašča v transkulturnost ter razložiti kako Avstrijec postane slovenski pesnik.
Tone Ravnikar Tone Ravnikar: Deus vult - 1000 let star bojni klic
Član oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je več kot 25 let preživel kot kustos v muzeju ter pri tem dobil znanje in izkušnje, ki so ga za vedno zaznamovale. Predmet njegovega zanimanja je predvsem t.i. visoki srednji vek na tleh zahodne in srednje Evrope; iz tega bazena pa bo črpal tudi misli za predavanje ter jih na koncu poskusil aktualizirati in »vsedanjiti«.
Rudi Klanjšek Rudi Klanjšek: Prihodnost dela. In človeka.
Član oddelka za sociologijo v Mariboru, raziskovalec na Centru za preučevanje post-socialističnih družb, kolumnist časnika Finance, ki raziskovalno preučuje procese družbene spremembe. V okviru slednjega največ poudarka daje pojavom, ki jih je v družbeno realnost prinesla zadnja faza globalizacije. Tako se podrobneje posveča družbenim razsežnostim naraščajoče dohodkovne neenakosti, vprašanju erozije fizične in ekonomske varnosti, vprašanju okoljske degradacije ter vprašanju prihodnosti dela v luči avtomatizacije in razvoja umetne inteligence. Slednje bo tudi tema njegovega predavanja.
Ana Vovk Korže Ana Vovk Korže: Narava je avtorica zelenih tehnologij
Članica oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Strokovno se ukvarja s fizično geografijo, to je raziskavami zemlje, vode, vegetacije in s procesi v naravi, to so ekoremediacije, permakultura in agroekologija. Znanstvene rezultate po metodi učenja v naravi prenaša v prakso. Za potrebe razumevanja znanosti v praksi je ustanovila Učni poligon, ki deluje po principu zelenih tehnologij in kjer spremlja izume narave. Neverjetno je, da današnje sodobne tehnologije posnemajo delovanje narave, čeprav tega nihče ne napiše. V predavanjih bo predstavila interdisciplinarnost, po kateri deluje narava in ki je temelj geografskih ved.
Jernej Kovač Jernej Kovač: Izzivi starševstva
Član oddelka za pedagogiko, ki v svojem znanstveno-raziskovalnem področju proučuje tematike povezane z vzgojo in izobraževanjem. Posebno pozornost posveča stresu, poklicni izgorelosti, superviziji ter dinamiki medosebnih odnosov, ki se vzpostavljajo znotraj vzgojno-izobraževalnega procesa. V kratki predstavitvi se bo osredotočil na čustveno dinamiko medosebnih odnosov, ki se vzpostavljajo med starši in otroki ter pomembno vplivajo na vzgojno-izobraževalni proces.

 

fokus_ff
                 

FOKUS FF temelji na kratkih in inovativnih predavanjih, v katerih izbrani predavatelji Filozofske fakultete UM,obravnavajo zanimive teme iz področja humanistike in družboslovja. Predavanja so bila posneta 7.1.2015, njihovi videoposnetki pa so dostopni tudi na spletnih portalih Youtube in Videolectures.

 

Sara Tement: Spremeniti sebe ali okolje? To je tu vprašanje.
Je docentka na oddelku za psihologijo v Mariboru, kamor se je vrnila po študiju v Ljubljani in na Dunaju. Pri raziskovalnem delu proučuje, kako ljudje delajo in kako delo združujejo z zasebnim življenjem. Še posebno jo zanima, zakaj nezdrava delovna okolja ne delujejo na vse enako in kako delovne pogoje izboljšati. Odgovori na omenjeni vprašanji so presenetljivi in se navezujejo tudi na druga življenjska področja.
Vesna Vuk Godina: Moč družboslovne imaginacije
Je priznana antropologinja, sociologinja in publicistka, ter profesorica socialne in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Uveljavila se je kot avtorica številnih strokovnih in poljudnih člankov in publikacij, kot kolumnistka pa piše tudi za številne slovenske časopise. Med drugim je izdala knjige »Socializacijska teorija Talcotta Parsonsa«, »Izbrana poglavja iz zgodovine antropoloških teorij« in »Havaji na papirju«.
Aleš Maver: Sparta med filmom, stripom in zgodovino
Ker imam za skoraj vsa praktična opravila dve levi roki, sem se že zgodaj navdušil za najbolj živi kadaver med jeziki, se pravi, za latinščino. S slednjo sem si doslej zaslužil največ kruha, zadnja leta mladež mučim tudi z zgodovino starega veka. Pri tem me najbolj zanima razgibano obdobje pozne antike, v katerem je bilo vedno dovolj akcije in vznemirljivih preobratov. V prostem času se bistveno več, kot bi bilo zdravo, ubadam z volitvami in volilnimi sistemi. Spričo dejstva, da bi bil kot šofer huda grožnja varnosti sebe in drugih, med konjičke že dolgo štejem vožnjo z vlakom, čeprav imam progo Ljubljana – Maribor že pošteno v želodcu.
Igor Žiberna: Precesija pomladišča (ali: še en razlog, zakaj horoskopi ne držijo)
Magistriral in doktoriral je s področja fizične geografije. Na Filozofski fakulteti predava Planetarno geografijo, Klimatogeografijo, Geomorfologijo, Geografske informacijske sisteme, Ekološko geografijo, Podnebne spremembe in še nekatere druge predmete. Je urednik Revije za geografijo. V prostem času se že več kot 30 let ukvarja z astronomijo. Od leta 2009 je predsednik Astronomskega društva Orion iz Maribora. Je organizator Dnevov astronomije, astronomskih raziskovalnih taborov in Srečanja slovenskih ljubiteljskih astronomov.
Andreja Pignar Tomanič: Tolmačenje – okno v svet
Je lektorica za nemški jezik za področje prevodoslovja na Filozofski fakulteti UM. Njena strokovna področja so medkulturno posredovanje, strokovna komunikacija in prevajanje, ter simultano in konsekutivno tolmačenje. V okviru doktorskega študija na Institutu za teoretsko in uporabno prevodoslovje na Univerzi Karla in Franca v Gradcu proučuje prevajanje dram v slovenski jezik. V svoje pedagoško delo na fakulteti vključuje praktične izkušnje, ki jih ima kot sodna tolmačka Ministrstva za pravosodje RS za nemški jezik ter razpisna tolmačka Generalnega sekretariata vlade Republike Slovenije.
Michelle Gadpaille: This is Your Mind on Literature
Michelle was lucky enough to study at Yale University in the United States, where she discovered that most good learning happens outside the classroom—no matter how good the classroom. She used to do research mostly about short fiction, but she eventually got better at reading long fiction and now studies primarily nineteenth-century Canadian writers of dreadfully dull stuff. Most recently, she published her research on pica and the neo-slavery novel in the article “Eating Dirt, Being Dirt: Backgrounds to the Story of Slavery”. You are invited to come along with Michelle on the literary journey from Shakespearean soliloquies, through the subtext of underwear, to slaves eating dirt—making meaning the whole way.
Alja Lipavic Oštir: Kdo dela medvedje usluge pri pouku tujih jezikov?
Predavateljica nemškega jezika na Filozofski fakulteti UM in Filozofski fakulteti Univerze Cirila in Metoda v Trnavi na Slovaškem. Raziskovalka jezikovnih stikov, večjezičnosti in CLIL-a kot najuspešnejšega pristopa pri poučevanju tujih jezikov. Zagovarja stališče, da se mora pouk tujih jezikov kar najbolj približati naravnemu usvajanju jezikov. Verjame teoriji Stevena Pinkerja, da je jezik instinkt. In upa, da bo po Evropi končno nehalo strašiti prepričanje, da je človek po naravi enojezično bitje.
Darja Pavlič: Kaj početi s telefonskim imenikom na samotnem otoku?
Je izredna profesorica na Oddelku za slovanske jezike in književnosti ter glavna in odgovorna urednica znanstvene revije Primerjalna književnost. Predava predmete s področja svetovne književnosti in literarne teorije, raziskovalno pa se največ ukvarja z moderno liriko in literarno retoriko. V zadnjem času jo vznemirjajo spoznanja kognitivne naratologije in njihova uporabnost za razumevanje lirike. Končno ve, zakaj jo je pri šestnajstih pritegnila Šalamunova pesem: »Videl sem Kitajca. / Strašen Kitajec.«
Anja Pahor: Ali lahko izboljšam svoj spomin?
Mlada raziskovalka na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. V sklopu doktorskega študija iz Vedenjske in kognitivne nevroznanosti proučuje nevrofiziološke osnove delovnega spomina. Zanimanje za to temo jo spremlja že od prvostopenjskega študija v Veliki Britaniji in magistrskega študija na Nizozemskem. Predstavila bo kritični pogled na različne metode izboljševanja kapacitete delovnega spomina.
Nenad Miščevič: O smislu življenja
Doktoriral je leta 1983 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je bil na univerzi v Splitu, Filozofski fakulteti v Zadru, od leta 1993 je redni profesor na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru in hkrati gostujoči profesor na Central European University v Budimpešti. V letih 1996-99 je bil predsednik Evropskega združenja za analitično filozofijo. Ukvarja se predvsem s filozofijo duha, epistemologijo in politično filozofijo. Je avtor del »John Langshaw Austin. Jezik kot dejavnost«, »Rationality and cognition«, »Nationalism and beyond«. Je tudi avtor učbenika »Filozofija za gimnazije«.