Mobilni dostop | E-pošta | Zemljevid strani |  |  |  |  |  | 
Išči
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
Telefon: +386 2 22 93 840
E-mail: ff@um.si

Spoštovani,

Filozofska fakulteta bo pod tem imenom kmalu dopolnila deset let vznemirljivega in bogatega življenja, vendar na podlagi tega podatka ne smemo prehitro sklepati na njeno nedoletnost, saj njene korenine segajo mnogo globlje, ker so bili njeni oddelki prej del Pedagoške fakultete. Bila je mišljena in načrtovana kot os oziroma vozlišče, v katerega se bodi stekali osrednji humanistični, družboslovni pa tudi izobraževalni študiji tega dela slovenskega ozemlja. Je nekakšna protiutež oziroma ustanova, ki poskuša vzpostaviti ravnotežje z že prej ustanovljenimi in razvitimi naravoslovnimi in tehničnimi študijami.

Živimo v svetu, kjer so postale vrhovne vrednote, žal, zgolj merljivost in izmerljivost stvari, ekonomski dobiček in nenehna rast. Humanističnih, družboslovnih in izobraževalnih dosežkov pa na srečo ne moremo meriti s centimetri, kilogrami in procenti. Zakaj pravzaprav potrebujemo družboslovne in humanistične študije, kakršne ponuja naša ustanova? Odgovor je sila preprost in na dlani: brez družboslovnih in humanističnih študij, bi bil svet brez smisla. Če naravoslovje preučuje in analizira naravo in svet, te študije to naravo in svet osmišljujejo. Vendar ne počnejo le tega: osmišljuje tudi človekovo bitje in žitje v tem svetu. So bistvena sestavina in pripomoček za oblikovanje človekove osebnosti, še posebej njegove etične sestavine in razsežnosti, ki je bistvena za človekovo dostojanstvo in integriteto.

Kljub sorazmerno kratki življenjski dobi pa se je fakulteta že uspešno umestila na akademski zemljevid sveta. Je zaželen partner v mnogih dvostranskih ali večstranskih projektih in projektih Evropske zveze in tudi dejavna pobudnica za nastanek takih vrst znanstvenega sodelovanja. To je le ena plat umeščenosti v mednarodni akademski prostor. Nadaljnje plati se kažejo tudi v sporazumih, ki jih ima fakulteta podpisane s tujimi univerzami za izmenjavo visokošolskih učiteljev in študentov. V tej smeri si prizadeva za čim številčnejšo izmenjavo in za prenašanje dobrih praks v svoje lastno okolje. Še posebej dragocene so izkušnje študentov, ki semester ali dva prebijejo na univerzah zunaj svoje domovine in lahko primerjajo način, vsebino in kakovost študijskega procesa med matično fakulteto in fakultetami v tujini. Fakulteta je tudi gostila več konferenc in simpozijev z uglednimi domačimi in tujimi udeleženci.

Naša ustanova je že v kratkem času spoznala pomembnost okolja, v katerem deluje. Študijske programe je zato začela graditi in prilagajati okolju, njegovim posebnostim, zahtevam in željam. To kajpada ne pomeni, da fakulteta spregleduje in zanemarja širšo nalogo in funkcijo, to je, ohranjanje, utrjevanje in razvijanje slovenske samoniklosti in nacionalne biti, saj ima kar nekaj oddelkov, ki so - poleg drugega - povezani in obarvani s to nacionalno noto.

Dandanes, v času gospodarske krize in težke zaposljivosti, se vsak srednješolec znajde v precepu, kateri študij izbrati. Večina izbere ustanove, z diplomo katerih lažje pride do zaposlitve. Kar seveda ni nujno dobro, če upoštevamo dinamičnost in hitro spremenljivost družbe, njenih zahtev in potreb. Zato bo zapisal nekaj, kar je z današnjega stališča za marsikoga neverjetna in nesprejemljiva trditev: humanistični in družboslovni profili, ki jih ponuja naše ustanova, so profili in poklici družbe prihodnosti! So tisti, ki bodo edini zmožni pokazati, kaj je in kaj bo podstat te tehnicirane in tehnologizirane družbe, ki ni zmožna pogledati pod svojo površino in je zato površna. So rentgenske oči, ki vidijo ne le površino človeka in sveta, temveč vidijo tudi kosti (ogrodje), ki telo in svet drži pokonci. In če parafraziram Trubarjev rek »stati inu obstati«: da, stali bomo lahko vedno, ne bomo pa obstali brez ljudi, ki so izobraženi v družboslovnem in humanističnem duhu. In to misel potrjuje tudi naša zgodovina.

Za vse študirajoče na tej fakulteti upam, da ste prišli sem po nareku srca in vam želim uspešen študij in dobro počutje v našem okolju. Naj končam s prispodobo. Univerza in posamezne fakultete na njej tvorijo »leščerbo uma«, če si sposodim besedno zvezo iz znane pripovedi Milčinskega. Pedagoški in znanstveni delavci oskrbujemo leščerbo z gorivom, petrolejem. Prizadevali si bomo, da bo plamen čim močnejši in višji!

red. prof. dr. Božidar Kante, dekan FF