Mobilni dostop | E-pošta | Zemljevid strani |  |  |  |  |  | 
Išči
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
Telefon: +386 2 22 93 840
E-mail: ff@um.si

Dobitniki Miklošičevih nagrad in priznanj 2014-

2016
Miklošičeva nagrada (galerija slik)

Komisija predloga za Miklošičevo nagrado, ki je bila namenjena visokošolskemu učitelju za izjemno uspešno pedagoško in strokovno delo, ni prejela.

Miklošičeva priznanja (galerija slik; fotografinja: Metka Jerič)

David Hazemali, študijsko področje anglistika/amerikanistika,
za magistrsko delo z naslovom Prikaz upodobitve sedmih naglavnih grehov v Izgubljenem raju (The Characterization of the Seven Capital Vices in Paradise Lost), ki ga je izdelal pod mentorstvom doc. dr. Tomaža Oniča in somentorstvom izr. prof. dr. Michelle Gadpaille. Magistrsko delo podaja literarno in teološko konceptualizacijo sedmih naglavnih grehov v pesnitvi Johna Miltona. Obravnavana so njihova terminološka in etimološka ozadja, v argumentaciji pa upoštevane subtilne razlike med obstoječimi interpretacijami njihovih pomenov. Izvirne ugotovitve uvrščajo delo med izjemne dosežke na področju literarnih ved.

Metka Lovrin, študijsko področje germanistika,
za magistrsko delo z naslovom Učenje branja in pisanja v nemškem jeziku v drugem in tretjem razredu osnovne šole, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Saše Jazbec. Zgodnje opismenjevanje v tujem jeziku je aktualna tema za tujejezikovno izobraževanje v Sloveniji. Proces opismenjevanja je osvetljen z različnih teoretskih vidikov in opisan v predlaganem aplikativnem modelu s praktičnimi moduli. Magistrsko delo je pomemben prispevek k strukturiranju in sistematiziranju sicer nestrukturiranih izkušenj in domnev glede opismenjevanja v tujem jeziku pri zgodnjem učenju v slovenskem prostoru.

Andreja Strmšek, študijsko področje pedagogika,
za magistrsko delo z naslovom Učni pogovor kot pot h kakovostnemu učenju in znanju, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Marije Javornik Krečič in somentorstvom red. prof. dr. Milene Ivanuš Grmek. Delo obravnava aktualno tematiko, izsledki raziskave pa so pomembni tako za razvoj pedagogike in didaktike kot tudi za vzgojno-izobraževalno prakso. Na podlagi sinteze teoretičnih ugotovitev in vseh empiričnih rezultatov prinaša številne usmeritve za prakso, stroko in tudi nadaljnje znanstvenoraziskovalno delo z bistveno skupno točko: potrebo po ugotavljanju dejanskega stanja s pomočjo analiz posnetih učnih ur in vnašanju sprememb na podlagi ugotovitev v smislu akcijskega raziskovanja.

Aleš Pipan, študijsko področje prevodoslovje,
za diplomsko delo z naslovom Prevajanje propagandnih besedil J. R. Kiplinga, H. G. Wellsa in A. C. Doyla v sodobni knjižni in arhaični časniški jezik (Translating Propaganda Texts of J. R. Kipling, H. G. Wells and A. C. Doyle into Modern Slovene and its Archaic Newspaper Register), ki ga je izdelal pod mentorstvom doc. dr. Katje Plemenitaš. Tema diplomske naloge je zahtevna problematika prevajanja prevajanja angleških propagandnih besedil iz obdobja prve svetovne vojne v slovenščino. Raziskavo odlikuje zrel in poglobljen pristop prenosa oglaševalskega jezika iz izhodiščnega v ciljni jezik, ki ga spremlja obširen glosar arhaičnih in modernih izrazov z veliko praktično vrednostjo za prevajalce. Raziskava je tako pomemben prispevek k teoriji in praksi prevajanja zgodovinsko oddaljenih besedil.

Katja Kerman in Špela Koprivnik, študijsko področje psihologija,
za skupno magistrsko delo z naslovom Fiziološki indikatorji in samoocena stresa: Vpliv delovnih pogojev in osebnostnih lastnosti, ki sta ga izdelali pod mentorstvom doc. dr. Sare Tement in somentorstvom doc. dr. Andraža Stožerja in doc. dr. Marka Gosaka. V delu je predstavljen izviren raziskovalni problem, obdelan s kompleksnim eksperimentalnim načrtom, v katerem so psihološke meritve dopolnjene s fiziološkimi indikatorji stresa. Odlika dela je poglobljeno razumevanje problematike, kompleksnost izvedbe in analiz ter izjemna jasnost pisanja. Nadgrajuje obstoječa spoznanja o vlogi delovnih pogojev in osebnostnih lastnosti pri subjektivnih in objektivnih indikatorjih stresa ter ima pomembne praktične implikacije za delovna okolja.

Urša Kac, študijsko področje slovenistika,
za magistrsko delo z naslovom Kruh kot ključna beseda slovenskega kulinaričnega turizma, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Irene Stramljič Breznik. Magistrsko delo s svojim holističnim in lingvokulturološkim pristopom, v katerem so uspešno kombinirane različne sodobne jezikoslovne raziskovalne metode, prihaja do zanimivih in uporabnih rezultatov, ki vešče izdelano jezikovno analizo leksema kruh na ravni kolokacij, frazemov in terminoloških zvez v splošnem in specializiranem korpusu turističnega diskurza dela uporabno tudi za potrebe turistične promocije.

Mitja Tomažič, študijsko področje sociologija,
za magistrsko delo z naslovom Kaj »govori« simptom?, ki ga je izdelal pod mentorstvom doc. dr. Vesne Godina Vuk. Magistrsko delo prinaša oris antropološkega razumevanja simptoma na znanstveno relevanten, originalen in utemeljen način ter tako tematsko posega na doslej nerazdelano področje antropologije simptoma. Teoretsko izjemno dobro utemeljena analiza izhaja iz ugotovitev različnih avtorjev, predvsem s področja antropologije in psihoanalize, ter prinaša originalno razumevanje simptoma kot posebnega tipa vezi med posameznikom in njegovim socialno-kulturnim okoljem.



2015
Miklošičeva nagrada (galerija slik)

 

Red. prof. dr. Norbert Jaušovec za izjemne dosežke na področju psihologije in nevroznanosti.
Raziskovalno delo prof. dr. Norberta Jaušovca je v zadnjem desetletju pomembno doprineslo k mednarodnemu ugledu Oddelka za psihologijo in celotne Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Njegove raziskave in publikacije so spodbudile številne raziskovalce k iskanju odgovorov na kompleksne probleme s področja kognitivne nevroznanosti, obenem pa predstavljajo zgled za visokošolske učitelje in raziskovalce z najrazličnejših področij ter vodilo za doseganje raziskovalne odličnosti v širšem univerzitetnem okolju.

Miklošičeva priznanja

Barbara Brec, študijsko področje pedagogika,
za magistrsko delo z naslovom Odkrivanje govorno-jezikovnih motenj pri 5-letnikih, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Majde Schmidt in somentorstvom viš. pred. dr. Franca Smoleta. Magistrsko delo je zelo aktualno, saj v zadnjih letih logopedi odkrivajo nerazložljiv porast govorno-jezikovnih motenj, sama pa je podala pomemben in izviren prispevek k določitvi nekaterih pokazateljev govornega razvoja petletnikov in dejavnikov, ki imajo vpliv na njegovo razvitost. Delo ima zato praktično vrednost kot napotilo logopedom pri njihovem delu in je pomembna informacija vzgojiteljem predšolskih otrok ter pedagoškim delavcem, hkrati pa ima pomen tudi za lingvistično normiranje govora v zgodnjih fazah otrokovega govora.

Mojca Marič, študijsko področje slovenistika,
za magistrsko delo z naslovom Diskurzivne strategije konstruiranja etničnih identitet v slovenskem medijskem diskurzu: Paradigmatski zasuk po l. 1991, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Branislave Vičar. Magistrsko delo je izvirno in kakovostno teoretično-empirično delo s področja slovenistike, v katerem je diskurzivna teorija prvič uspešno povezana tudi s sociološkimi koncepti, teorijo ideologij, politično in historično analizo. Interdisciplinarno in transdisciplinarno raziskavo odlikuje bogato in poglobljeno teoretsko znanje, metodološko korektna in natančna analiza, temelječa na obsežnem korpusu izbranih besedil iz medijskega diskurza, ter jezikovna ter tehnična dovršenost.

Saša Zorjan, študijsko področje psihologija,
za magistrsko delo z naslovom Individualne razlike in učinek ego izčrpanosti: vpliv implicitnih prepričanj na samokontrolo, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Katje Košir. V magistrskem delu je uporabljen izvedbeno kompleksen eksperimentalni raziskovalni načrt, ki omogoča preučevanje vzročnih odnosov, kar predstavlja najvišjo raven ciljev psihološkega znanstvenega raziskovanja. Magistrsko delo odlikuje odličen raziskovalni načrt, izjemna jasnost pisanja in dobro zastavljena struktura. Ugotovitve prispevajo k razumevanju pojava ego izčrpanosti in vloge prepričanja pri tem pojavu, hkrati pa odpirajo nove raziskovalne probleme.


 

2014

Miklošičeva nagrada (galerija slik)

Doc. dr. Andrej Naterer za izjemne dosežke pri terenskem raziskovanju cestnih otrok.
Raziskavo je izvedel v Ukrajini med leti 2000 in 2012. V tem okviru posebej izstopa dokumentarni film »Bomži - Cestni otroci v Makejevki«, ki ga je dr. Naterer leta 2012 izdelal v lastni režiji in ki je dosegel visoko odmevnost v Sloveniji in tujini.