Mobilni dostop | E-pošta | Zemljevid strani |  |  |  |  |  | 
Išči
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
Telefon: +386 2 22 93 840
E-mail: ff@um.si

2x12

december 2011 - februar 2012


Leta 1961 je v Mariboru začela delovati Pedagoška akademija in že v prvem študijskem letu so se študentje lahko vpisovali na program likovne pedagogike. V obdobju, ko se je ideja o ustanovitvi mariborske univerze šele razvijala, so njeni snovalci razumeli pomen likovne pismenosti v osnovnošolski vzgoji; s študijskim programom pa so omogočili tudi splošen dvig likovne kulture v Mariboru in v širšem mariborskem zaledju. Dveletni študij so leta 1986 razširili v štiriletnega, akademija pa se je preimenovala v fakulteto. V petih desetletjih so v Mariboru diplomirali številni likovni pedagogi. Mnogi med njimi so študij likovne pedagogike nadgradili z vpisom na katero od likovnih akademij (večinoma na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani) ali pa so si dodatna znanja pridobili na kakšen drug način. Veliko slovenskih likovnih ustvarjalcev je v svet umetnosti prvič zakorakalo prav na mariborski Pedagoški akademiji, kasnejši Pedagoški fakulteti. Širok nabor predmetov, pri katerih so se seznanili z risbo, grafiko, slikarstvom, kiparstvom in fotografijo pa tudi z umetnostno preteklostjo, je bil zanesljiv temelj, na katerem so lahko zgradili lastno poetiko.

Natančen seznam diplomantov mariborske likovne pedagogike, ki so se ali pa se šele uveljavljajo kot zanimivi ustvarjalci, še ni sestavljen; po diplomi so se posamezniki razšli po Sloveniji in še kam drugam, da jim je pogosto težko slediti. Vendar je že ob površnem preverjanju nastal občudovanja vreden spisek imen, ki imajo na slovenskem likovnem prizorišču znaten pomen. Posebej je potrebno izpostaviti, da so v sedanjem profesorskem zboru na Oddelku za likovno umetnost kar trije nekdanji študentje mariborske Pedagoške fakultete. Ob tehtnem premisleku se izkaže, da je oddelek v zadnjih desetletjih pomembno prispeval k mariborskemu in tudi k slovenskemu likovnemu dogajanju. Odgovornost članov oddelka je še posebej velika v obdobju, ko se na Univerzi v Mariboru napoveduje ustanovitev Akademije za umetnosti; programe so zasnovali prav na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti.

Študentje tretjega letnika umetnostne zgodovine na mariborski Filozofski fakulteti so pri predmetu Praktično usposabljanje v študijskem letu 2011/12 pod mentorstvom spodaj podpisane pripravili razstavo slikarskih in kiparskih del, katerih avtorji so nekdanji študentje mariborske likovne pedagogike. V dolgem spisku so izbrali dvanajst umetnikov in jih poprosili za sodelovanje. Umetnikom smo hvaležni, da so se odzvali vabilu ter tako pripomogli k uspešni izvedbi študijskega procesa pa tudi k jasnejši predstavi o pomenu Pedagoške fakultete v kulturni podobi Maribora. Prostor za razstavljanje smo našli v razstavišču, ki od maja 2007 deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, naš gostitelj pa je tudi Mladinski kulturni center Maribor z galerijo Media Nox. Pri Mladinskem kulturnem centru se vključujemo v program Mladi kustos, ki ga podpira Mestna občina Maribor.
Veliko je razlogov, da razstavo posvečamo petdeseti obletnici Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.

Marjeta Ciglenečki




Viktor Gojkovič

Dela iz ciklusa Kapiteli so iz peščenca. Avtorja so navdušili antični kapiteli, ki jih je preoblikoval in nadgradil. Preproste, čiste in gladke oblike kipijo v višino, njim kontrastne pa so grobe in strukturirane ploskve, pri katerih sledimo poteku dela.

Doroteja Kotnik

Samuel Grajfoner

V grafikah iz cikla Temè lukenj prevladuje črna barva. Za Samuela Grajfonerja je črna sinonim za grafične postopke, istočasno pa je zamejitev bele. Uporaba barve mu ni blizu, ker sproža spomin na realistična stanja v naravi, sam pa želi, da gledalec izstopi iz predmetnega v nepredmetno.

Anja Mohorko

Jernej Jemec

V postopku ustvarjanja slike nastaja tudi zvok, ki je krojen po optičnih odnosih nastajajoče podobe. Produkcija zvoka temelji na principu koordinatnega sistema, koordinatni sistem pa je prav tako slika. Avtor sam piše glasbo za svoje slike.

Nuša Koritnik

Dušan Kirbiš

Ciklus Substance and Dreams je zgodba, ki jo slikar pripoveduje z močnimi barvami in z uporabo drugih materialov (vitriol, cinober, pepel, seme in kri); s procesom plastenja ustvarja novo snov.

Anja Iskra

Anka Krašna

Diptih Pokopališče metuljev je ovalno zasnovana kompozicija; forme se razblinjajo, vendar jih umetnica poveže z uporabo intenzivno modre barve. Na prvi pogled jasni in preprosti motivi so v resnici zgodbe iz življenja Anke Krašna.

Nika Vaupotič

Polona Maher

Šivanice so predmeti, sešiti iz kosov tkanin in papirja. Delujejo kot trodimezionalne slike, v katere je vključena tudi risba; posebna pozornost velja svetlemu šivu, ki na temni podlagi zariše linijo.

Monika Kolar

Slađana Mitrović

Slikarsko in znanstveno delo Slađane Mitrović je pripomoglo k temu, da erotika na področju umetnosti ni več tabu in da je seksualnost vse manj obravnavana kot marginalna ali nižja oblika znanstvenih vsebin.

Vanja Dimc

Maja Pegan

V valoviti in travnati škotski pokrajini se znajdejo kozolec, klopotec in druge zgradbe iz repertoarja slovenske ljudske arhitekture. V ciklusu Slotland umetnica vzpostavlja sinergijo med dvema različnima svetovoma.

Darjan Domadenik

Oto Rimele

Monokromna površina prostor odpira ter ustvarja občutek globine in komaj zaznavnih premikov, doseženih s prelivanjem tonov od toplega k hladnemu. Če se prepustimo tem velikim površinam rdeče barve, se barva prične navidezno premikati in kmalu nas pogoltnejo rdeči ognjeni zublji.

Karmen Muhič

Natalija Šeruga

Umetnica je za risarsko podlago uporabila knjižne liste, ki jih je iztrgala iz starih slovarjev in na ta način spletla vez med preteklostjo in sedanjostjo. Risbe so kot enigma, ki kliče po razrešitvi.

Manuela Dajnko

Simona Šuc

Lazurni nanosi in uporaba hladnih barvnih tonov v vrhnjih slojih slike ustvarjajo učinek prosojnosti, skozi katero se prikazuje ogrodje slike, sestavljeno iz množice krogov. Transparentnost daje vtis globine in razpira prostor v ozadju.

Nataša Radanovič

Matjaž Wenzel

Wenzlovi fotografski ciklusi so dokumenti o odprtih in zaprtih prostorih. Podoba kuhinje (Untitled, 2011), v kateri vlada popoln nered, je polna nasprotij. Celota je sestavljena iz treh fotografij, ki perspektivično skrajšujejo desni del kompozicije.

Sharleena Isa Novelli