Mobilni dostop | E-pošta | Zemljevid strani |  |  |  |  |  | 
Išči
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
Telefon: +386 2 22 93 840
E-mail: ff@um.si

Značilnosti študija
Študij psihologije študente usposablja za znanstveno podprto razumevanje duševnih procesov, osebnosti in vedenja posameznikov. Hkrati je naravnan aplikativno in študente usmerja k iskanju na dokazih osnovanih storitev in rešitev, ki prispevajo k duševnemu, socialnemu in telesnemu blagostanju ljudi. Študentom omogoča vključitev v številne obštudijske dejavnosti in spodbuja k raziskovalnim projektom. Ponuja praktično usposabljanje na prvi in drugi stopnji, preko katerega želi študente pripraviti na konkretne delovne izzive na področju zdravstva, vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja, socialnega varstva, gospodarstva, športa in javne uprave. Študij ponuja izbirnost na področju družboslovno-humanističnih predmetov in motivira za mobilnost v programih Erasmus.

Zaposlitvene možnosti
Po končanem študiju prve stopnje je mogoča zaposlitev z opravljanjem manj zahtevnih delovnih nalog in pomoč pri psihološki dejavnosti. Samostojno opravljanje psihološke dejavnosti v okviru javnih zavodov, služb in podjetij je v skladu s standardi za izobraževanje in usposabljanje psihologov Evropske zveze združenj psihologov (EFPA) mogoče zgolj po zaključku prve in druge stopnje študija psihologije. Študij je hkrati usklajen s splošnimi smernicami Evropskega certifikata za psihologe (EuroPsy), predstavlja predpogoj za pridobitev certifikata ter s tem psihologom odpira možnost zaposlitve tudi v Evropi in širše.

Prva stopnja - DODIPLOMSKI ŠTUDIJ
Študijski program Psihologija je enopredmetni študij. Traja 3 leta in je ovrednoten s 180 KT/ECTS. Program zajema teoretične psihološka področja (zaznavni procesi, višji spoznavni procesi, motivacije in emocije, osebnost, razvojna psihologija, socialna psihologija) in osnovni pregled nad uporabnimi psihološkimi področji (pedagoška psihologija, klinična psihologija, psihologija dela in organizacij). Program je dopolnjen z metodološkimi predmeti in predmeti s sorodnih področji (npr. medicina, sociologija), ki skupno s psihološkimi predmeti prispevajo k razumevanju duševnih procesov, osebnosti in vedenj ter usposabljajo za merjenje teh procesov in lastnosti ter uporabo znanstvenih metod pri proučevanju posameznikov. Nabor predmetov zaokrožajo izbirni predmeti in praktično usposabljanje na institucijah, kjer poteka delo psihologa. Nadaljevanje študija po prvi stopnji je mogoče neposredno na drugostopenjskem programu oddelka za psihologijo ter na sorodnih študijskih programih Filozofske fakultete UM in drugih sorodnih fakultet v Sloveniji. Z opravljenimi študijskimi obveznostmi si študent pridobi naziv diplomirani psiholog (UN)/diplomirana psihologinja (UN). Podrobne informacije o študijskem programu, predmetniku in učnih načrtih najdete tukaj.

Druga stopnja - PODIPLOMSKI ŠTUDIJ
Magistrski študijski program Psihologija je enopredmetni nepedagoški študij. Traja 2 leti in je ovrednoten s 120 KT/ECTS. Osrednji cilj je oblikovanje izobrazbenega profila, ki daje popolne kvalifikacije in potrebne kompetence za samostojno delo v psihološki dejavnosti z ustreznim (poglobljenim in tudi fleksibilnim) odzivanjem na izzive sodobne družbe in bivanje v njej. Glavni poudarek programa je na uporabnih psiholoških predmetih, program zaokroža obsežnejše praktično usposabljanje. Zaključen študij psihologije na prvi in drugi stopnji (v skupnem obsegu 300 KT/ECTS) predstavlja predpogoj za opravljanje samostojne psihološke dejavnosti v javnih zavodih (vrtcih, šolah, centrih za socialno delo, zavodih za zaposlovanje, bolnicah in zdravstvenih domovih), javnih službah (policija, vojska) in podjetjih (kadrovskih službah). Po zaključeni drugi stopnji je mogoča vključitev v doktorski študijski program matičnega oddelka (Vedenjska in kognitivna nevroznanost) ter druge doktorske študijske programe v Sloveniji in tujini. Z opravljenimi študijskimi obveznostmi si študent pridobi naziv magister psihologije/magistrica psihologije. Podrobne informacije o študijskem programu, predmetniku in učnih načrtih najdete tukaj.

Tretja stopnja - DOKTORSKI ŠTUDIJ
Doktorski študijski program Vedenjska in kognitivna nevroznanost sodi na področje družbenih ved, natančneje psihologije. Traja 3 leta in je ovrednoten s 180 KT/ECTS. Cilj doktorskega študija je izobraziti vrhunske strokovnjake-raziskovalce na področju kognitivne nevroznanosti z interdisciplinarnim pogledom na kognicijo in vedenje in povezanost obeh z delovanjem živčnega sistema. Program vključuje znanstvena področja psihologije, medicine in računalništva. Težišče programa je na področju psihologije in metodah znanstvenega raziskovanja v psihologiji. Program usmerja doktorske študente k raziskovanju nevroloških osnov vedenja in duševnih procesov. Vedenjski del nevroznanosti obsega poglobljeno razumevanje nevrobioloških osnov vedenja in študenta usposablja za raziskovanje načinov, preko katerih živčni sistemi mediirajo vedenja in natančneje motivacijo, zaznavanje, učenje, spomin in učinkovitost. Omenjeni del se posebno ukvarja z kompleksnimi interakcijami med možgani, vedenjem in okoljem, pri tem pa uporablja večplastne raziskovalne metode in metode analize podatkov. Kognitivni del nevroznanosti se med drugim ukvarja z vprašanjem povezanosti kognitivnih procesov z živčnim sistemom in nasploh z nevrološkim substratom različnih duševnih procesov. Merjenje funkcije možganov pri tem temelji na najrazličnejših metodah, na primer na elektroencefalografiji (EEGju). Oba dela sta povezana in smiselno integrirana v študijskem načrtu. Z opravljenimi študijskimi obveznostmi si študent pridobi naziv doktor znanosti/doktorica znanosti. Podrobne informacije o študijskem programu, predmetniku in učnih načrtih najdete tukaj.

Izbirnost
Izbirnost predstavlja pomemben del izobraževanja v bolonjskih študijskih programih in prispeva h kakovosti študija. Izbirni predmeti na oddelku za psihologijo v Mariboru so usklajeni z mednarodnimi standardi izobraževanja psihologov, ki jih predlaga Evropska zveza združenj psihologov (European Federation of Psychological Associations - EFPA). Standardi predvidevajo, da študijski programi psihologije zajemamo tudi določen delež nepsiholoških, metodoloških in raziskovalnih veščin. Med nepsihološkimi vsebinami, ki naj bi bile zajete v študijske programe prve stopnje, so posebej izpostavljene epistemologija, filozofija, sociologija in antropologija. Pri metodoloških vsebinah se izpostavlja tako kvalitativno kot kvalitativno metodologijo, pri raziskovalnih veščinah iskanje ustrezne literature, branje in pisanje psiholoških člankov oziroma poročil o raziskavah in poznavanje etičnih načel v raziskovanju. Poznavanje profesionalne etike in aplikacija etičnih načel nasploh zasedata ključno mesto pri izobraževanju psihologov. Pri podiplomskem izobraževanju se dodatno priporoča, da programi zajemajo znanja, ki so neposredno relevantna za izvajanje psihološke dejavnosti (npr. pravo in poklicno-specifična zakonodaja, mikroekonomija, medicina). V študijskih programih psihologije na prvi in drugi stopnji so omenjena priporočila upoštevana pri večjem številu nepsiholoških izbirnih predmetov, manjši delež omenjenih dopolnilnih znanj pa je zajet tudi v obveznih vsebinah. Tak način izbirnosti zagotavlja široko družboslovno razgledanost in prispeva k usposobljenosti bodočih psihologov. Preference glede izbirnih predmetov študenti izrazijo s predhodno anketo o izbirnosti, predmeti pa se izvajajo v odvisnosti od prijavljenih študentov k predmetu. Natančne informacije so zapisane v akreditaciji. Podporo pri izbirnosti nudi oddelčni tutor (marina.horvat2@um.si) in tutor študent (igor.peras@student.um.si)

Mobilnost
Filozofska fakulteta je razvila intenzivno sodelovanje z izbranimi univerzami iz tujine, tako da je vključena v več mednarodnih mrež za izmenjavo študentov. Študentom je omogočena redna študijska izmenjava s partnerskimi univerzami v tujini v okviru programov ERASMUS, CEEPUS in v okviru bilateralnih pogodb. Študenti oddelka za psihologijo se najpogosteje odločajo za izmenjave na Češkem, Španiji, Avstriji in Cipru. Proces priznavanja študijskih obveznosti je opredeljen s pravilnikom o opravljanju študijskih obveznosti. Študijske obveznosti je mogoče priznavati, tako da se priznajo domači izpiti oz. se obveznosti vpišejo v prilogo k diplomi. Obveznosti so določene s študijskim sporazumom (learning agreement), ki ga tako kot kandidat, domača in tudi institucija gostiteljica podpišejo pred študentovo izmenjavo. Študijski sporazum mora biti odobren s strani oddelčnega Erasmus koordinatorja (sara.tement@um.si). Podobne informacije o mobilnosti in potrebne obrazce najdete tukaj.

Praktično usposabljanje
Praktično usposabljanje predstavlja obvezni del študija na prvi in drugi stopnji. Glavni cilj praktičnega usposabljanja je seznanitev s praktičnimi znanji in veščinami v delovnem okolju in pridobivanje izkušenj s psihološko dejavnostjo. Praktično usposabljanje na prvi stopnji obsega 40 do 60 ur dela na izbrani instituciji. Študent s seznama partnerskih organizacij izbere institucijo ali podjetje, kjer sodeluje v delu izbrane organizacije (npr. vrtci, osnovne in srednje šole, visokošolski zavodi, izobraževalni oddelki v podjetjih, svetovalne službe in centri, nevladne organizacije, zdravstvene in podporne ustanove) in se seznani s psihološko dejavnostjo v izbrani organizaciji. 60 ur sodelovanja v delu izbrane institucije pomeni, da mora študent najmanj 1 teden (oziroma 40 ur) praktičnega usposabljanja opraviti v izbrani instituciji, ostale ure lahko zajemajo individualno delo od doma (npr. pregled zakonodaje, testov in testnih priročnikov, priprava na posvet z mentorjem, analiza podatkov). Študent lahko opravlja prakso zgolj na eni instituciji oziroma na enem področju. Praktično usposabljanje na drugi stopnji obsega 320 do 435 ur. Študent mora najmanj 8 tednov (oziroma 320 ur) praktičnega usposabljanja opraviti v izbrani instituciji, ostale ure lahko zajemajo individualno delo od doma (npr. priprava učne ure ali delavnice, pisanje psihološkega poročila ob posvetu z mentorjem, pisanje poročila o rezultatih raziskave). Kot del pedagoško-andragoške izobrazbe mora študent opraviti prakso v obsegu najmanj 2 tednov (oziroma 80 ur) na pedagoškem področju, preostali del prakse lahko opravi drugih institucijah. Študent lahko prakso na drugi. stopnji opravlja na eni ali več institucijah oziroma področjih. Študent se lahko na praktično usposabljanje prijavi preko spletnega obrazca. Po koncu praktičnega usposabljanja mora študent oddati poročilo z natančnim popisom pridobljenih kompetenc skladno z Europsy kompetenčnim modelom. O priznavanju obveznosti praktičnega usposabljanja odloča oddelčni koordinator (sasa.zorjan1@um.si). Koordinator je zadolžen za informiranje študentov in vzdrževanjem stikov z mentorskimi ustanovami; za pravno-administrativna vprašanja nudi podporo referat za študijske zadeve.