Mobilni dostop | E-pošta - zaposleni | | Zemljevid strani |  |  |  |  |  | 
Išči
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
Telefon: +386 2 22 93 840
E-mail: ff@um.si

Študije postsocialističnih družb

Velika večina raziskav, s katerimi se ukvarjamo članice in člani oddelka, se, ne glede na specifično sociološko področje, osredotoča na postsocialistične družbe, v tem okviru pa še posebej na področju JV Evrope. Vse ključne informacije v zvezi s temi študijami so na voljo na spletni strani Centra za raziskovanje postsocialističnih družb (CePSS).


Antropologija postsocializma

Na Oddelku za sociologijo FF UM kot edini v Sloveniji razvijamo področje antropologije postsocializma kot tiste antropološke specializacije, ki je namenjena socialno in kulturno antropološkemu proučevanju postsocialističnih družb. Socialni in kulturni antropologi so bili eni od tistih znanstvenikov, ki so z metodo opazovanja z udeležbo proučevali že socialistične družbe in so s svojim neposrednim kvalitativnim proučevanje nadaljevali tudi v postsocialističnih družbah. Na Oddelku za sociologijo FF UM se v okviru antropologije postsocializma ukvarjamo predvsem s tistimi vprašanji in problemi, ki omogočajo boljše razumevanje družbenih sprememb v postsocialističnih družbah nasploh in v Sloveniji še posebej. Med najpomembnejšimi so vprašanja:

  • napačnosti razumevanja sprememb v postsocialističnih družbah kot tranzicije
  • raziskovanje postsocializma kot novega tipa kolonializma (t.i. neo-neokolonializma)
  • raziskovanje zgodovinsko vzpostavljenih socialnih in kulturnih tirnic, ki določanopotek družbenih sprememb v postsocialističnih družbah
  • raziskovanje problemov, ki jih povzroča mehanični prenosi institucij in praks iz Zahoda v postsocialistične družbe 
  • raziskovanje razlogov za nujnost indigenizacije westernizacije v postsocialističnih družbah
  • raziskovanje pogojev in problemov, povezanih z indigenizacijo westernizacije
  • raziskovanje pozitivnih in negativnih primerov sprememb v postsocialističnih družbah.

Obravnavamo pa tudi nekatera bolj specifična vprašanja in probleme s področja antropološke analize postsocialističnih družb, kot npr. vprašanje delovanja neformalnega sektorja v postsocialističnih, vprašanja oblik nostalgije za socializmom (posebej v postsocialistični Sloveniji), vprašanja spreminjanja potrošniških navad (posebej v postsocialistični Sloveniji) itd.
Kontakt: Vesna Vuk Godina

Družbeni dejavniki zdravja, življenjski stili in uporaba medijev

Zdravje je najpomembnejša vrednota prebivalcev v zahodnih družbah, tudi v Sloveniji, odraslih in mladih, obenem pa je zdravje v družbi izrazito neenako porazdeljeno. Družbena struktura - ponavljajoči se vzorci družbenih odnosov - je pomemben dejavnik neenakosti v zdravju. Praviloma ugodnejše zdravstvene izide (višjo povprečno življenjsko dobo, nižjo umrljivost, višje povprečne stopnje subjektivnega telesnega in duševnega zdravja) zasledimo med skupinami, ki so višje na družbeni lestvici, ob tem pa se, kljub izboljšanju splošnih ravni zdravja, v zadnjih desetletjih v razvitih družbah neenakosti med družbenimi skupinami povečujejo. V okviru tega raziskovalnega težišča proučujemo, kateri so ključni družbeni dejavniki, ki prispevajo k ohranjanju ali poslabšanju zdravja. Podrobneje nas zanima vloga neenake porazdelitve družbenoekonomskih virov (npr. izobrazbe, dohodkov in poklicnega oz. zaposlitvenega statusa) pri ustvarjanju in ohranjanju neenakosti v zdravju, vloga življenjskih stilov (kajenja, prekomernega uživanja alkohola, telesne aktivnosti, uporabe medijev, npr. interneta in spletnih socialnih omrežij, udeležba v kulturnem življenju) ter vloga vsakodnevnih dogodkov in medosebnih odnosov (npr. starševskih oz. socializacijskih stilov, odnosov v družini, šoli in med prijatelji/vrstniki, socialne opore bližnjih, zaznave diskriminacije), tudi s ciljem zmanjšanja (pogosto prezrtih) družbeno ustvarjenih neenakosti v zdravju.
Kontakt: Andrej Kirbiš

Etnologija

Etnologija je primerjalna in historična veda o življenju in kulturi etničnih skupin in narodov, pogosto imenovana tudi empirična veda o kulturi. V etnoloških vsebinah na Oddelku za sociologijo FF UM se osredotočamo v raziskave kulture in življenjskih stilov na Slovenskem v preteklosti in v obravnavo etnoloških prvin kulturne dediščine. Preučevanje teh prvin povezujemo s kulturo sosednjih ozemelj, predvsem s kulturnimi značilnostmi drugih srednjeevropskih in slovanskih narodov. V ospredju našega zanimanja so prelomne družbene in gospodarske spremembe na Slovenskem od konca 18. stoletja naprej, ki zaznamujejo slovensko družbo in kulturo še danes. Težišče našega preučevanja so nekatera področja materialne kulture, predvsem gospodarstvo, prehrana, oblačilna kultura in potrošnja. Tematiziramo tudi življenje in razvoj v urbanih in industrijskih središčih na Slovenskem v zadnjih dveh stoletjih.
Kontakt: Maja Godina Golija

Globalizacija in družbeno-ekonomske spremembe

I. Analiza procesa globalizacije iz a) teoretskega in b) problemskega vidika:

  • Ad a) globalizacija kot nadaljevanje in krepitev »modernizacijskega projekta« (globalizacija kot »osvoboditev«), globalizacija in sociologija/družboslovje (ustreznost teoretske obravnave, aparata, sociološke analize globalizacije, »metodološki nacionalizem«), mehanizmi in viri globalizacije. 
  • Ad b) globalizacija in:
    • trg dela (prihodnost, trendi, spremembe),
    • dohodkovna neenakost (trendi in posledice),
    • nacionalna država (koncept nacionalne države, vprašanje suverenosti, fiskalni/monetarni vidik),
    • kulturna raznolikost (vprašanje kulturnega poenotenja, fenomen fragmentacije družbenega sveta, odzivi),
    • okolje (okoljski izzivi, onesnaženje, izguba biodiverzitete, vprašanje strateških virov, okoljski konflikt).

II: Analiza družbeno-ekonomskih sprememb:

  • Družbenoekonomski sistem (oblike, zgodovinska analiza in evalvacija), 
  • Modeli analize družbenih sprememb (linearizem-ciklizem), 
  • Razmerja med koncepti »rast-razvoj-napredek«, 
  • Sociološka analiza alternativ (utopije/distopije, »futurologija«). 

Kontakt: Rudi Klanjšek

Historična sociologija

Véliki pretekli družbeni dogodki, kot so slavne vojne in revolucije, prehod h kmetovanju in mnogo kasneje k industrijski proizvodnji, nastanki prvih držav in zlomi mogočnih imperijev, vznik kapitalizma in preobražanje družb iz tradicionalnih v moderne, vse to ni le zgodovina, ki jo moramo dobro popisati, marveč so pojavi, ki jih moramo sociološko razložiti. Naloga historične sociologije je vzročno pojasniti nastanek, vzdrževanje in spreminjanje pomembnih družbenih institucij in pojavov v človeški zgodovini. Imamo lahko splošno teorijo človeške zgodovine, prehodov iz ene zgodovinske dobe v drugo? Kaj sploh so zgodovinske dobe? Zakaj je nastal fevdalizem? So bile absolutistične države moderne? Zakaj je v absolutistični Franciji nastalo radikalno razsvetljenstvo, v kapitalistični Angliji pa je prevladovalo le zmerno? Je ameriško plantažno suženjstvo posledica kapitalizma, ali nemara celo nujni predpogoj za nastanek industrijske revolucije v 18. stoletju? Kaj poleg atentata Franza Ferdinanda so vzroki prve svetovne vojne - kako so delovali in zakaj ravno tako? Le s poznavanjem in predvsem vzročnim pojasnjevanjem preteklosti se lahko izognemo pastem sodobnosti.
Kontakt: Tibor Rutar

Mladina in mladinsko delo

Mladi, kot specifična družbena skupina, predstavljajo eno izmed pomembnejših raziskovalnih področij na Oddelku za sociologijo FF UM. S poudarkom na raziskovanju longitudinalnih trendov in medkulturnih primerjav, predvsem v državah srednje in jugovzhodne Evrope, se osredotočamo na proučevanje življenjskega sloga mladih (na primer zdravje, prosti čas, vrednote, religioznost in mobilnost), na različne vidike prehodov mladih v odraslost (na primer skozi izobraževanje, zaposlovanje in oblikovanje družine) ter na socialne formacije in relevantne procese, ki so vezani na mladino (na primer mladinske subkulture in scene, kulturna produkcija v sferi mladih in podobno). Skozi sodelovanje z različnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami s področja mladine, delujemo tudi v mladinskem sektorju. V ospredju je raziskovanje in razvijanje oblik participacije mladih v lokalnih in nacionalnih mladinskih organizacijah, raziskovanje in sooblikovanje elementov mladinskega dela na nacionalni ravni ter raziskovanje mladinskega dela v mednarodnem prostoru. V okviru tega obravnavamo tudi teme, kot so poklic mladinskega delavca ter pomen mladinskega dela za spodbujanje aktivne participacije mladih v družbi, razvijamo pa tudi kompetence in veščine za zaposlovanje v tem sektorju.
Kontakt: Andrej Naterer, Tina Cupar

Politična participacija, demokratične vrednote in družbenopolitične spremembe

Aktivnost državljanov v javnem življenju in njihove vrednote sta ključna elementa delovanja demokratičnih družb. Ravni in oblike politične participacije, demokratično-emancipativnih vrednot in političnih stališč se med družbami in družbenimi skupinami pomembno razlikujejo, ob tem pa v zadnjih desetletjih prihaja do upada številnih, predvsem institucionalnih oblik politične participacije (npr. volilne udeležbe, članstva v političnih strankah) in do obsežnih sprememb političnih orientacij (politične kulture), še posebej med mladimi. V postmodernih družbah smo vse bolj priča tudi krizi demokracije, ki se med drugim kaže tudi v porastu avtoritarnih tendenc, populizma in splošni odtujenosti državljanov od političnih elit in institucij, hkrati pa vse bolj naraščajo protestne, potrošniške in IKT oblike participacije. To ima pomembne posledice za prihodnjo smer razvoja in proces demokratizacije predvsem mlajših, postkomunističnih demokracij, tudi Slovenije. V okviru tega raziskovalnega težišča proučujemo družbene pogoje, ki spodbujajo oz. ovirajo družbenopolitične spremembe, vlogo državljanov pri usmerjanju teh sprememb ter o njihovih posledicah za življenje v sodobnih družbah.
Kontakt: Andrej Kirbiš

Religija

Religija je ena izmed osrednjih komponent človeških družb. Brez razumevanja religij, ki prevladujejo v posameznih družbah, ni mogoče celovito razumeti pojavov na drugih področjih družbenega življenja, kot so politika ali gospodarstvo. Raziskovanje religije je praviloma interdisciplinarno in poleg sociološkega pristopa pogosto vključuje še psihološke, antropološke, filozofske, politološke in še nekatere druge pristope. Na Oddelku za sociologijo FF UM se osredotočamo predvsem na vprašanja sekularizacije oziroma sprememb v prisotnosti in značilnostih religije v modernih družbah, pri čemer se osredotočamo predvsem na postsocialistične družbe srednje in jugovzhodne Evrope. Obravnavamo tudi nekatera bolj specifična religiološka vprašanja, kot so na primer razmerje med intrinzično in ekstrinzično religioznostjo, novodobna duhovnost, ali vpliv religije na vrednote in politična stališča.
Kontakt: Miran Lavrič

Socialna in kulturna antropologija

Socialna in kulturna antropologija je ena najpomembnejših znanstvenih disciplin, ki skuša dosegati sintetično znanje in razumevanje človeka in njegove eksistence v družbi in kulturi. Že od svojega nastanka je pri doseganju tega cilja orientirana predvsem na evidenco iz neevropskih družb, ki jo zbira prvenstveno z metodo opazovanja z udeležbo. Na Oddelku za sociologijo FF UM se v okviru socialne in kulturne antropologije osredotočamo predvsem na tematike in vprašanja, ki so skladna z interdisiplinarnostjo študija sociologije na oddelku. To pomeni, da se na eni strani osredotočamo na vprašanja razumevanja odnosa med posameznikom, družbo in kulturo ter na drugi strani na tista vprašanja in probleme, ki so povezana z vprašanji in problemi, kakor se na oddelku predavajo in raziskovalno razvijajo v okviru vrste socioloških predmetov in raziskovalnih področij. Posebej gre omeniti:
- proučevanje kulturnih determinant posameznikovega družbenega vedenja (tu posebni poudarek namenjamo raziskovanju socializacije in inkulturacije)
- ter raziskovanje zgodovinsko vzpostavljenih kulturnih tirnic, ki določajo vsakokratno družbo in družbene procese v njej, kar se navezuje na npr. proučevanje in razumevanje procesov globalizacije in modernizacije (še posebej na vprašanje indigenizacije modernosti in modernizacije indigenosti).
Obravnavamo tudi nekatera bolj specifična antropološka vprašanja in področja, kot so npr. analiza razvoja socialne in kulturne antropologije v socialističnih in postsocialističnih družbah, še posebej v postsocialistični Jugoslaviji in postsocialistični Sloveniji.
Kontakt: Vesna Vuk Godina

Sociološka metateorija

V družbenem svetu ni brezizjemnih vzročnih zakonitosti, ki jih poznamo iz fizike in ki bi na podobno predvidljiv in natančen način določale družbene pojave. Če fiziki govorijo o Newtonovih treh zakonih gibanja ali Boylovem zakonu, sociologi ne morejo imeti podobnih Marxovih, Webrovih ali kakršnihkoli drugih zakonov. Je potem sociologija sploh lahko znanost? Lahko, kot je to značilno za znanosti, podaja vzročne razlage, s katerimi pojasnjujemo pojave? Sodobno sociološko odgovarjanje na ta vprašanja je v mednarodno vplivnih paradigmah analitične sociologije, kritičnega realizma, novega pragmatizma in novega realizma vedno bolj enoglasno pritrdilno. Toda kaj so vzroki v družbenem svetu, če zakonitosti odpadejo? Kako deluje vzročnost v družbi - skozi posamezne ljudi ali neodvisno od njih? Kakšen je odnos med makro- in mikrodružbenimi pojavi? Kaj sploh so glavni sestavni deli družbe in kako jih - recimo strukture - razumeti? Mar ni družba le vsota posameznikov, ki jo sestavljajo? Kakšen naj bo postopek znanstvenega razlaganja v sociologiji in kakšno vlogo natanko ima pri njem statistika?
Kontakt: Tibor Rutar

Sodelovanje pri raziskavah

Študenti, ki se želite vključiti v raziskovalno delo v okviru omenjenih raziskovalnih težišč, ste vabljeni k sodelovanju pri zbiranju in analizi podatkov (tudi kot demonstratorji), k udeležbi na gostujočih predavanjih in socioloških srečanjih ter k samostojni obdelavi raziskovalnih vprašanj v okviru seminarskih, magistrskih in doktorskih nalog. Pri zaključnih nalogah lahko samostojno predlagate raziskovalna vprašanja v okviru zgornjih ali sorodnih raziskovalnih interesov in raziskovalnih projektov.