Mobilni dostop | E-pošta | Zemljevid strani |  |  |  |  |  | 
Išči
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
Telefon: +386 2 22 93 840
E-mail: ff@um.si
red. prof. dr. Silvija Borovnik
E-mail silvija.borovnik@um.si
Telefon +386 (0)2 22 93 633
Prostor: K 2.10
Govorilne ure: AIPS
Izpitni roki: AIPS
Bibliografija: COBISS
Znanstveno delo: ARRS
Silvija Borovnik

Znanstveni in akademski naziv

  • doktorica literarnih ved,
  • redna profesorica za slovensko književnost.

Življenjepis

  • Leto profesorske diplome: 1983
  • Leto in naslov magistrskega dela: 1987: Groteska v sodobni slovenski prozi na avstrijskem Koroskem, s posebnim ozirom na delo Florjana Lipusa
  • Leto in naslov doktorskega dela: 1995: Ženski lik in ustvarjalka v slovenski pripovedni prozi osemdesetih let (mag. in doktorat na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani).

Izvolitve:

  • redna profesorica izvoljena 30.5.2005

Osrednje raziskovalno področje:

  • Slovenska književnost 20. stoletja,
  • Sodobna slovenska proza in dramatika,
  • Književnost slovenskih avtoric,
  • Slovenska književnost v Avstriji,
  • Literarno prevajanje.

Znanstvene razprave in članki v znanstvenih monografijah

  • Prekoračiti obzorje: iz sodobne avstrijske kratke proze. Izbrala, prevedla, spremno besedo in opombe napisala Silvija Borovnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991.
  • Verdachtiger Umgang mit dem Kaos als postmoderner historischer Roman, v: Amann, Klaus/ Strutz Johann (ur.): Lipuš lesen. Texte und Materialien zu Florjan Lipuš.Založba Wieser:Celovec, 2000.
  • Podobe Maribora v literaturi. Studia Historica Slovenica 2002/1.
  • Sodobne slovenske romanopiske - Sodobni slovenski ženski roman? V: Slovenski roman (ur. Miran Hladnik). Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Filozofska fakulteta: Ljubljana, 2002.
  • Proza Marjana Tomšiča,v: Štuhec, Miran (ur.): Literarni izzivi. SAZU/Pedagoška fakulteta Maribor, 2003.
  • Slovenske književnice v Avstriji. Slavistična revija, 2006/3, 431-442.
  • Novosti v prozi sodobnih slovenskih prozaistk, v: Treči hrvatsko-slovenski slavistički skup. Opatija, 2006.
  • Kratka proza Slovencev v Avstriji,v: Novak Popov, Irena (ur.): Slovenska kratka pripovedna proza. Obdobja, metode in zvrsti, 23. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2006.

Članstvo v pomembnih inštitucijah, vodenje/članstvo v projektih

  • Bila več semestrov gostujoča profesorica za slovensko književnost na univerzah v Celovcu, Gradcu in na Dunaju; nazadnje v okviru programa Erasmus predavala na Univerzi v Pragi; predavala o sodobnem slovenskem romanu, o sodobni slovenski dramatiki in o literaturi slovenskih avtoric ter vodila vaje iz prevajanja na Institutu za prevajalce in tolmače na Univerzi v Gradcu; tudi sama avtorica literarnih prevodov iz nemščine; sodelovala na številnih domačih in mednarodnih znanstvenih simpozijih;
  • Urednica za literarno zgodovino pri znanstveni in strokovni reviji Jezik in slovstvo
  • Članica programske skupine prof.dr. Metke Kordigel

Monografija

Kliči me po imenu

Kliči me po imenu. Ljubljana: Študentska založba, 2013.

Izbiro iz krajše proze slovenskih pisateljic Kliči me po imenu prinaša oseminitrideset črtic, novel ali odlomkov iz nekoliko daljših del, ki so napisana v posebni, fragmentirani obliki. Knjiga je nastajala ob zavesti, da Slovenci svoje literarne ustvarjalke, tako starejše kot sodobne, premalo poznamo in da njihova dela niso dovolj uzaveščena. Le malo bolj natančen pregled književnosti, ki so jo pri nas ustvarile ženske, pa pokaže, da je bila ta vselej zelo zanimiva, raznolika in kakovostna, čeprav pogosto odrinjena na rob literarnozgodovinske pozornosti.

Književne študije

Književne študije (ZORA 85). Bielsko-Biala, Budapest, Kansas, Maribor, Praha: Mednarodna založba ZORA, 2012.

Iz pričujoče monografije so razvidni temeljni raziskovalni interesi avtorice red. prof. dr. Silvije Borovnik. To so proza in delno poezija slovenskih književnic 20. stoletja, proza sodobnejših slovenskih pisateljev, problematika slovenske književnosti v Avstriji in problem literarnega prevajanja. Na vseh naštetih področjih prinaša predlagana monografija nove in za literarno vedo zanimive rezultate.

Prežihov Voranc, Dekle z mandolino

Prežihov Voranc, Dekle z mandolino. Ljubljana: Študentska založba, 2011.

Pregled in izbor iz Prežihove zgodnje in manj znane proze kaže, da je pisatelj pogosto načenjal robna, tudi tabuizirana vprašanja iz slovenskega osebnega in družbenega življenja. Ta knjiga bralce opozarja na taka besedila ter vabi literarne zgodovinarje k ponovnemu branju ter raziskovanju pisateljevih novel in črtic. Izbor in spremna beseda sta delo Silvije Borovnik.

Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja

Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 2005.

Monografija prinaša pregled in analizo slovenske dramatike vse od konca druge svetovne vojne pa do preloma tisočletja. Upošteva dela enaindvajsetih dramatikov in dveh dramatičark, ki so pomembno zaznamovali to literarno zvrst in odločilno vplivali na njen razvoj.

Slovenska književnost III

Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS, 2001.

Monografija je nastala v uredništvu in soavtorstvu prof. dr. Jožeta Pogačnika, pomeni pa izčrpen literarnozgodovinski pregled in analizo slovenske pripovedne proze, poezije, dramatike, esejistike, književnosti v zamejstvu in zdomstvu, mladinske književnosti, literarnih revij in programov, literarne vede in kritike ter prevodne književnosti. Silvija Borovnik je avtorica dela monografije z naslovom Pripovedna proza.

Študije in drobiž

Študije in drobiž. Ravne na Koroškem: založba Voranc, 1998.

To je knjiga literarnozgodovinskih in literarnokritičnih študij ter esejev, ki se nanašajo na premisleke o literarnem delu posameznih slovenskih avtorjev in avtoric proze in dramatike (D. Jančarja, F. Lipuša, j. Messnerja, V. Ošlaka, P. Voranca - L. Kuharja, A. Karlin, B. Bojetu, B. Svit idr.), delno pa tudi o literarnih prevodih iz nemščine v slovenščino.

Pišejo ženske drugače?

Pišejo ženske drugače? Ljubljana: Mihelac, 1995.

Monografija se ukvarja z značilnostmi t.i. ženske pisave in jemlje pod drobnogled dela različnih slovenskih avtoric, vse od začetka uveljavljanja žensk na področju slovenskega literarnega ustvarjanja, to je od preloma iz 19. v 20. stoletje dalje. Obravnava delo prvih slovenskih pisateljic v okviru lista Slovenka, nadaljuje z Zofko Kveder in s prvo polovico 20. stoletja, nato pa z avtoricami, ki so v slovensko književnost stopile po drugi svetovni vojni. Posveča se predvsem prozaistkam, avtoricam romana, krajše proze in eseja, s pesniško izjemo Svetlane Makarovič.

Slovenija, moja Afrika

Slovenija, moja Afrika. Ravne na Koroškem: ČZP Voranc, 1993.

Zbirka literarnovednih esejev in zapisov obravnava problematiko postmodernizma v književnosti, s posebnim ozirom na slovensko krajšo prozo in dramsko delo D. Jančarja, analizira Lipuševo zgodnjo kratko prozo, nadalje pa tudi vlogo žensk v slovenski književnosti, probleme literarnega prevajanja ter elemente slovenskega v literaturi Petra Handkeja. V drugem delu je objavljen spomin na polonista Toneta Pretnarja.

Prekoračiti obzorje - iz sodobne avstrijske kratke proze

Prekoračiti obzorje. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1991.

Antologija prinaša izbor iz kratke proze dvajsetih sodobnih avstrijskih pisateljev in pisateljic ter pomeni prvo tako predstavitev v slovenščini. Besedila je izbrala, prevedla in spremno besedo napisala S. Borovnik.

OBVESTILA REFERATA
12. 1. 2016
Obvestilo red. prof. dr. Silvije Borovnik
5. 1. 2016
Obvestilo red. prof. dr. Silvije Borovnik
23. 10. 2015
Obvestilo red. prof. dr. Silvije Borovnik

Starejša obvestila zaposlenega



OBVESTILA ZAPOSLENEGA