Mobilni dostop | E-pošta | Zemljevid strani |  |  |  |  |  | 
Išči
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
Telefon: +386 2 22 93 840
E-mail: ff@um.si
izr. prof. dr. Mira Krajnc Ivič
E-mail mira.krajnc@um.si
Telefon +386 (0)2 22 93 641
Prostor: K 2.01
Govorilne ure: AIPS
Izpitni roki: AIPS
Bibliografija: COBISS
Znanstveno delo: ARRS
Mira Krajnc

Znanstveni in akademski naziv

  • doktorica jezikoslovnih znanosti,
  • docentka za slovenski jezik,
  • izred. prof. za slovenski jezik.

Življenjepis

  • Leto in naslov profesorske diplome: 1998, Besedje v Vuzeniškem govoru, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.
  • Leto in naslov magistrskega dela: 2004, Besediloslovne značilnosti pokrajinskega pogovornega jezika (Na gradivu mariborščine), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
  • Leto in naslov doktorskega dela: 2008, Zasebni dvogovori, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Zaposlitve:

  • Univerza v Mariboru, in sicer od decembra 1998 do decembra 2006 na Pedagoški fakulteti, od januarja 2007 dalje pa na Filozofski fakulteti.

Izvolitve

  • Od decembra 1998 do maja 2009 asistentka za slovenski jezik.
  • Maja 2009 izvoljena v naziv docentke za slovenski jezik.

Osrednje raziskovalno področje

  • slovenski jezik, analiza diskurza, besediloslovje, politično jezikoslovje, jezikovna pragmatika, skladnja govorjenih sporočil, razgovor, pogovor; razvijanje komunikacijskih spretnosti pri predšolskih otrocih.

Monografija

Osnove pragmatičnega jezikoslovja

Visokošolski učbenik Osnove pragmatičnega jezikoslovja prinaša osnovna teoretična spoznanja jezikovne pragmatike, pristopa k raziskovanju jezikovnih pojavov v soodvisnosti od njihovih funkcij v določenih kulturnih, družbenih in prostorsko-časovnih danostih, skladno s spoznavnimi in drugimi lastnostmi udeležencev konkretnega komunikacijskega stika. Predstavlja temeljna področja pragmatičnega raziskovanja, to so kontekst, komunikacijska načela, zlasti načeli sodelovanja in vljudnosti, nanašanjska zaporedja in deiktičnost, ter vključuje sodobna spoznanja o teoriji govornih dejanj, še posebej spoznanje o večfunkcijskosti govornega dejanja.

Učbenik dopolnjujejo vaje, to so izbrana besedila, primerna, zanimiva in aktualna za poskuse samostojnih jezikovnopragmatičnih analiz.

 

Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika

Jedro monografije Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika z oblikovnega in vsebinskega vidika smiselno dopolnjujejo teoretični uvodni del kot podlaga analize, gradivo, zaključek in slovarček nekaterih pogosteje uporabljenih strokovnih poimenovanj. V teoretičnem uvodnem delu so po tematskih sklopih prestavljena vprašanja dvogovora sploh, npr. teorije govornih dejanj, jezikovne pragmatike, konverzacijske analize. Tu velja posebej izpostaviti misel iz sklepne ugotovitve, da »analize dvogovorov proučujejo jezik izreka v razmerju do /.../ funkcije /jezika/ v socialni interakciji.« Potrjuje se torej dejstvo, da jezik omogoča proučevanje kulturnih in sploh jezikovnih vedenjskih vzorcev, da je torej izhodiščni, človeka določujoči način socializacije. Jezik je tako v monografiji po eni strani predstavljen kot odsev človekove stiske, na drugi strani pa kot različni pristopi reševanja te stiske.

Besedilne značilnosti javne govorjene besede

Monografija Besedilne značilnosti javne govorjene besede. Na gradivu sej mariborskega Mestnega sveta izhaja iz razlik med govorjenim in zapisanim kot dvema različnima sporočanjskima procesoma. Ker pri oblikovanju govorjenega besedila govorec/poslušalec skupaj s poslušalcem/govorcem deli oblikovni napor, je govorjeno besedilo hkrati rezultat procesa in proces sam, kar se najizraziteje kaže pri skladenjskih značilnostih, na skladenjskostrukturni ravni in pri načinih ter sredstvih povezovanja besedilnih enot v besedilo.

OBVESTILA REFERATA
21. 12. 2015
Govorilna ura izr. prof. dr. Mire Krajnc Ivič
17. 12. 2015
Govorilna ura izr. prof. dr. Mire Krajnc Ivič
27. 11. 2015
Obvestilo izr. prof. dr. Mire Krajnc Ivič

Starejša obvestila zaposlenega



OBVESTILA ZAPOSLENEGA