Monografija Besedotvorje: teoretično, praktično in didaktično (Maribor: Univerzitetna založba Univerze, Mednarodna knjižna zbirka Zora 136, 2020) je v celoti namenjena tvorbenim vprašanjem slovenskega jezika. Prvo poglavje je teoretične narave in prinaša zgoščen pregled tipologije tvorjenk in teoretične pristope v aktualnem slovenskem besedotvorju s pogledom na rojevanje slovenske besedotvorne terminologije. Drugo poglavje je aplikacija teorije v raziskavah, ki z uporabo sinhronih tvorbenih zakonitosti preverjajo izbrane primere uslovarjanih tvorjenk 18. in 19. stoletja in preverjajo potencialne tvorbene vzorce določenega tipa prevzetih besed v sodobnem jeziku in zmožnost tvorbenega konkuriranja zanje predlaganih domačih ustreznic. Tretje poglavje je namenjeno besedotvorju pri poučevanju slovenščine kot prvega oz. drugega in tujega jezika glede na različne ravni znanja, ki mu je pozornost vsaj s stališča ocene, koliko del je namenjeno temu področju, neupravičeno skopo odmerjena.

https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/500

Spletna aplikacija jezikovnim uporabnikom ne ponuja samo pravil, ampak jim v pisni in izgovorni obliki pomaga pri tvorbi svojilne oblike za 1353 priimkov, katerih nosilci so tuje osebe moškega spola iz Velikega splošnega leksikona DZS (2006). Zapisani so: osnovna (imenovalniška) oblika priimka in njen fonetični zapis, poreklo in glavni podatki o nosilcu, obliki za rodilnik in izražanje svojine ter šifra pravila, po katerem je svojilna oblika tvorjena. Osnovna, rodilniška in svojilna oblika so opremljene še z zvočnimi posnetki. Brez dvojnic je zajetih 4059 zapisanih oblik in prav toliko zvočnih posnetkov, z upoštevanimi dvojnicami pa še nekaj sto več. Jezikovni pripomoček je rezultat dveh štirimesečnih projektov ŠIPK (2019 in 2020) prijaviteljice Irene Stramljič Breznik v sodelovanju z Društvom slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev in Lektorskega društva Slovenije v okviru Javnega razpisa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem - Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016-2020.
Dostop: http://spipp.ff.um.si/o_projektu.html
Dostop do videoposnetka o projektu: http://spipp.ff.um.si/SPIPP_HD.mp4

Monografija Med besedo in besedno zvezo (Maribor: Univerzitetna založba Univerze, Mednarodna knjižna zbirka Zora 128, 2018) izpostavlja povezavo med besedotvorjem in frazeologijo, oboje hkrati pa vključuje tudi korpusno analizo. Odnos med besedo in besedno zvezo je v monografiji tematiziran še z lingvokulturološkim interpretativnim pristopom, ki skuša skozi jezik odkrivati kulturno pogojeno sliko sveta določene jezikovne skupnosti. Nekatere prvine kognitivnega pogleda na jezik so prenesene tudi na področje besedotvorja, kar je v slovenskem prostoru novost. Glede na morfemsko in sploh tvorbeno fleksibilnost slovenskega jezika ta pristop odpira neslutene možnosti novih interpretacij in pogledov na tvorjenke kot jezikovne izraze, ki jih kognitivna lingvistika razume kot simbole, nastale s povezavo med fonološko in semantično strukturo.

https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/365

Študentski inovativni projekt za družbeno korist (ŠIPK) z naslovom Iz skrinje preteklosti za doto prihodnosti - kulturna dediščina kot most medgeneracijskega sožitja z akronimom SKRITO je v letu 2017 povezal študentke (Ana Helbl, Manja Vivod Smolnikar, Janja Forster, Lucija Jošt, Tjaša Celec, Martina Slankovič, Nina Zaner, Nina Gabrovšek, Polona Stergar in Barbara Hriberšek) različnih smeri Filozofske in Pedagoške fakultete UM ter Zvezo prijateljev mladine Maribor pod mentorstvom red. prof. dr. Irene Stramljič Breznik in strokovne sodelavke Kornelije Kaurin. Tradicionalno pester in bogat počitniški program ZPM v letu 2017 je bil bogatejši še za pet celotedenskih tematskih delavnic na teme družina, imena, cvetje, prehrana in živali, ki so se nadaljevale še s petimi medgeneracijskimi pogovornimi srečanji v Domu Danice Vogrinec, TOTEM DCA Maribor in društvu Zavetje v Lovrencu na Pohorju. Ob tem so bila v okviru projektne izvedbe pripravljena strokovna gradiva, ki vključujejo teoretične podlage, načrt delavnic in prosojnice z utrinki z ustvarjalno bogatih srečanj.

Monografija Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom (Maribor: Mednarodna založba Zora 71, 2010) je rezultat avtoričinega raziskovalnega dela na področju slovenskega besedotvorja v zadnjih petih letih. Že sam naslov je dovolj poveden, saj kaže avtoričina temeljna zorna kota, s katerih osvetljuje tvorbo slovenskega besedja, tj. s slovarskega in besedilnega, ter pri tem upošteva še časovni vidik, saj tvorbene pojave opazuje na osi sodobno - zgodovinsko. Prvi in drugi tematski sklop sta namenjena lastnostim slovenskih tvorjenk, kot jih zrcali slovar. Tretji in četrti tematski sklop sta namenjena opazovanju lastnosti tvorjenk v različnih besedilih.

Monografija Medmeti v slovenskem jeziku (Maribor: Založba Pivec, 2014) predstavi medmete kot besedno vrsto, ki je bila umeščena v slovnične opise od Bohoričeve (1584) do Toporišičeve slovnice (2004), hkrati pa ovrednoti njihov tvorbeni potencial ter prikazuje njihove spremembe pri uslovarjanju v treh temeljnih slovaropisnih delih slovenskega jezika. Delo prinaša celovit oris besedne vrste glede na njene razvojne, pomenske in tvorbene značilnosti, pa tudi glede na obseg in področja njene rabe. Poseben prispevek monografije predstavlja tudi poglavje o medmetih v aktualni jezikovni rabi, kakršno zrcali korpusno gradivo, ki zajema besedila govorjenega in pisanega jezika, zato monografiji jezikoslovno aktualnost zagotavlja zlasti troje: novi vidiki obravnave medmeta, ki je bil doslej v slovenistiki obrobneje obravnavana besedna vrsta, problemska širina prikaza ter oprtost orisa aktualne rabe medmetov na sodobne (elektronske) gradivske vire.

Da tudi o medmetih lahko izvemo še kaj novega, kaže monografija Medmeti na presečišču slovenskega besednega in znakovnega jezika (Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, 2014), izdana v soavtorstvu z Ljubico Podboršek, priznano strokovnjakinjo in tolmačko slovenskega znakovnega jezika. Izbrana presečna množica medmetov slovenskega besednega jezika je protistavno soočena z izražanjem v slovenskem znakovnem jeziku. Tako se avtorici na presečišču medmetov podajata na pionirsko pot soočanja dveh povsem naravnih jezikov in si postavljava nelahek izziv: v kretalni govorici izraziti besede, ki so v kontekstu in s prozodijo v govoru besednega jezika usmerjene bodisi na govorca, ker izražajo njegova čustva ali razpoloženja, bodisi na sogovorca ali živali, ker jim nekaj velevajo, bodisi nobenemu od njih, ker samo posnemajo glasove, nastajajoče v življenjskem okolju. Prikaz temeljnih značilnosti znakovnega jezika naj bi pritegnil zlasti slišečega bralca z namenom, da bi se ustavil in zamislil nad naglico svojega vsakdana, v katerem je vse manj časa za sprejemanje sebi enakih, kaj šele drugačnih, in hkrati uzavestil spoznanje, da obstaja poleg sveta glasov in hrupa tudi svet tišine ter ob govorici glasovnega jezika še govorica kretenj.

Priročnik Tako je bolje (Maribor: Filozofska fakulteta UM, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008) je soavtorska monografija, ki prinaša v sklope urejene paberkovalno zbrane raznovrstne in najpogostejše pravopisne pojave v posebnem tipu oglaševalnih besedil, tj. v prodajnih katalogih. Prednost priročnika je njegova pozitivna naravnanost, saj ob zbranih napačnih oglaševalskih zgledih usmerja k pravilni rabi z ustreznimi prav tako oglaševalskimi zgledi. Ob tem pa s poenostavljenimi pravopisnimi pravili svetuje, kako se izogniti površnostim in nepravilnostim, ki po nepotrebnem kazijo jezikovno podobo prodajnih katalogov trgovin z živili, s tehniko, športom, kozmetiko idr. Ob natančnem premisleku se pokaže, da je tak pristop koristen z dveh vidikov. Po eni strani dobijo priznanje in zadoščenje tisti oglaševalci, ki jim je korektna jezikovna podoba oglasov pomembna prvina, hkrati pa so k izboljšanju le-te spodbujeni vsi drugi, ki so ji doslej posvečali manj pozornosti. Po drugi strani pa je to pomembna izkušnja tudi za jezikoslovce, ker dobimo vpogled, kje v praktični rabi so pravopisne zadrege največje, in hkrati odgovor, ali smo vsa ta vprašanja tudi zajeli in jih zadovoljivo pojasnili v priročnikih tako, da uporabnika ne puščajo negotovega in zmedenega.

Dostop: http://www.ff.um.si/dotAsset/72330.pdf

Ko cvetje spregovori jezikoslovcu (Maribor: FF, 2008). Knjiga je lahko zanimivo branje za slehernega bralca, ki ga zanima vrtno cvetje, saj ni predstavljeno niti na tradicionalno vrtnarski niti botanični, ampak na jezikoslovno-kulturološki način. Jezik skozi poimenovanja cvetlic odkriva naravo svojega delovanja in vzvode terminologizacije, še zlasti pa odkriva dejstvo, da je v terminologiji zakodirana kulturna dediščina preteklega narodnega življenja, ki jo lahko na zanimiv način odkrivajo ne samo botaniki in etnologi, ampak tudi jezikoslovci.

Besednodružinski slovar slovenskega jezika. Poskusni zvezek za iztočnice na B (Maribor: Zora P1, 2004). Teoretični del v bistvenem prinaša sintezo temeljnih spoznanj slovenskega besedotvorja s tabelaričnimi prikazi. Slovarski del pa prikazuje 666 besednih družin, v katerih je razvrščenih več kot enajst tisoč besed. Le-te so nato še abecedno razvrščene in pospremljene s podatki o pojavitvah na podlagi t. i. avtomatskega štetja iz dveh slovenskih besedilnih korpusov Fida in Nova beseda.

Prispevki iz slovenskega besedoslovja (Maribor: Zora 7, 1999). Knjiga prinaša zbir trinajstih razprav, združenih v dva tematska sklopa. Prvi je namenjen prikazu tvorbenih lastnosti samostalniških tvorjenk slovenskega jezika v SSKJ, mestu besedotvornih obravnav pri starejših slovničarjih ter zgodovinskorazvojni vidik besedotvorne in besednovrstne terminologije v slovensko pisanih slovnicah 19. stoletja. Drugi tematski sklop druži frazeologija in njena vloga v besedilih ter tematski prikaz frazemov s pomenom umreti.