IRENA STRAMLJIČ BREZNIK

Znanstveni in akademski naziv

• doktorica jezikoslovnih znanosti
• redna profesorica za slovenski jezik

Življenjepis

• leto profesorske diplome: 1987, študijska smer slovenski jezik s književnostjo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
• leto in naslov magistrskega dela: 1991, Prva in druga pomenska skupina samostalniških izpeljank in zloženk iz glagolske, pridevniške in samostalniške podstave, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
• leto in naslov doktorskega dela: 1995, Prvostopenjske izpridevniške tvorjenke, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Izvolitve

• 1990: asistentka za slovenski jezik (prva izvolitev, druga 1993)
• 1997: docentka za slovenski jezik
• 2002: izredna profesorica za slovenski jezik
• 2007: redna profesorica za slovenski jezik

Raziskovalna področja

• leksikologija
• besedotvorje
• morfematika
• leksikalno pomenoslovje
• frazelologija
• terminologija
• skladnja

Nagrade in priznanja

• 2019 Zahvala Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije
• 2023 Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvijanja inovativnih pristopov v jezikoslovju
• Posnetek slavnostne podelitve
• Osrednji intervju v UMniverzum 2024

Članstvo, funkcije

• 1994/1995 in 1995/1996 lektorica na Univerzi v Gradcu
• vključena v mednarodno profesorsko mobilnost UM: Gradec (1998), Celovec (2001) Zagreb (2003) Gradec (Socrates/Erasmus, 2006), Siedlce (2009), Zagreb (2011), Sarajevo (2017), Zagreb (2020).
• članica Komisije za slovansko besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju in vabljena predavateljica na znanstvenih konferencah: Minsk (2006), Ohrid (2007), Sofija (2008), Moskva (2009), Kijev (2010), Poznanj (2011), Beograd (2012), Minsk (2013); Wittenberg (2014), Maribor (2015 organizatorica konference v Sloveniji), Gradec (2016), Sarajevo (2017), Beograd (2018), Minsk (2019), Varšava (2020)
• 2013– po sklepu SAZU članica Pravopisne komisije za novonastajajoči Slovenski pravopis
• 2007 recenzentka ARRS za temeljne in aplikativne projekte s področja jezikoslovja
• 2008 podpredsednica Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad v Mestni občini Maribor
• 2014 članica Občasnega strokovnega telesa na ARRS
• 2014– po sklepu SAZU članica uredniškega odbora za novonastajajoči Slovar slovenskega knjižnega jezika
• 2015 članica Strokovne komisije za slovenski jezik Ministrstva za kulturo
• 2019– članica Sveta za slovenski znakovni jezik
• 2020– strokovnjakinja v postopkih evalvacij NAKVIS
• na domači univerzi predavateljica tujim študentom: iz Makedonije (2004/2005, 2005/2006), Poljske (2005/2006, 2006/2007), Hrvaške (2005/2006), Litve (2007/2008)
• pedagoška mentorica treh študentskih projektov ŠIPK: SKRITO (2017), partner Zveza prijateljev mladine Maribor; SPiPP (2018), partner Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev in SPiPP 2 (2020), partner Lektorsko društvo Slovenije – v okviru zadnjih dveh projektov je nastala spletna aplikacija za pomoč uporabnikom pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz 1353 tujih priimkov
• mentorica petim magistrom in šestim doktorjem znanosti, od tega mentorica dvema mladima raziskovalkama
• članica več časopisnih recenzentskih odborov
• 1998–2002 predsednica Slavističnega društva Maribor
• 2002–2007 namestnica predstojnika oddelka
• 2010–2014 predsednica Komisije za ocenjevanje kakovosti FF in članica Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze
• 2011–2012 predstojnica oddelka
• 2014–2026 članica Senata FF UM
• 2015–2019 prodekanica za znanstvenoraziskovalno delo FF UM
• 2015–2026 predsednica Komisije za habilitacije FF UM
• 2015–2023 predsednica Komisije za Miklošičeva priznanja FF UM
• 2019–2027 prodekanica za kakovost, kadre in razvoj FF UM
• 2023–2027 članica Habilitacijske komisije UM

Članstvo v projektih

• Skladnja, besedišče, besedotvorje in slog v vzhodnoslovenskih tiskih od 18. do konca 19. stoletja (raziskovalni projekt, 1996–2000, vodja akad. zasl. prof. dr. Zinka Zorko, član, J6-7808, članica)
• Besedoslovne lastnosti slovenskega knjižnega jezika in narečij (raziskovalni projekt, 2001–2004, vodja, J6-3337, članica)
• Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor (temeljni raziskovalni projekt, 2004–2007, vodja, J6-2238, članica)
• CRP: Na korpusih zasnovane jezikovne analize
• Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora (temeljni raziskovalni projekt, 2009–2012, vodja red. prof. dr. Marko Jesenšek, J6-2238, članica)
• Zasnova na korpusu temelječih slovarskih in slovničnih opisov slovenskega jezika (2004–2006, vodja red. prof. dr. Vojko Gorjanc, V6-0122, članica)
• Slovenska nacionalna identiteta v luči turističnega diskurza (2013–2016, vodja red. prof. dr. Vesna Mikolič, J6-5560, članica)
• Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine (programska skupina, 1. 1. 1999–31. 12. 2025, vodja red. prof. dr. Marko Jesenšek, P6-0156, članica)
• ZELEN.KOM (1. 12. 2022–30. 11. 2025, vodji projekta, red. prof. dr. Alja Lipavic Oštir in izr. prof. dr. Danijel Ivanjšič, koordinatorica projekta

Monografije

Monografija v ospredje postavlja tipično besedotvorno zmožnost slovenščine in tudi drugih, predvsem slovanskih jezikov, da tvorijo ženskospolske vzporednice k moškospolskim poimenovanjem. Pristop k tematiki je interdisciplinaren: sociološki, lingvokulturološki in lingvistični.
Prvi del monografije se v okviru sociološkega pristopa ukvarja z orisom družbenega vrednotenja spolov in spreminjanja položaja žensk v Evropi in na Slovenskem. Drugi del monografije v okviru lingvokulturološkega pristopa ugotavlja stališča družbe do posameznega spola in do družbenih razlik med žensko in moškim na posameznih ravneh življenja, ki se odraža tudi v jeziku. S perspektive obeh predstavljenih pogledov se pozornost monografije usmeri v tretji, tj. osrednji lingvistični pristop, v katerem je posebna skupina tvorjenk ženskospolskih poimenovanj ali t. i. feminativov predstavljena z besedotvornega vidika, ki ga vsestransko zanimajo način tvorbe ter podstavna in obrazilna kombinatorika takih poimenovanj. V izhodišču so predstavljeni (ne)enotni teoretični pogledi, še zlasti na tvorbo t. i. zamenjevalnega tipa feminativov. Upoštevaje slovensko slovniško izročilo, se avtorici odločita za njihovo dosledno interpretacijo kot modifikacijskih izpeljank, nastalih po tvorbenem načelu dodajalnega oz. zamenjevalnega tipa ženskospolskih obrazil ob moškospolskih podstavah.
Gradivno bogato podprta raziskava odpira možnost raziskovanja še v leksikografsko smer in oblikovanje slovarja slovenskih feminativov. V njem bi z opazovanjem istokorenskih feminativov v rabi lahko odkrili, kateri dejavniki preferirajo rabo moške pred žensko obliko in eno obrazilno obliko pred drugo pri obrazilnovariantno rabljenih feminativih.

Monografija Besedotvorje: teoretično, praktično in didaktično (Maribor: Univerzitetna založba Univerze, Mednarodna knjižna zbirka Zora 136, 2020) je v celoti namenjena tvorbenim vprašanjem slovenskega jezika. Prvo poglavje je teoretične narave in prinaša zgoščen pregled tipologije tvorjenk in teoretične pristope v aktualnem slovenskem besedotvorju s pogledom na rojevanje slovenske besedotvorne terminologije. Drugo poglavje je aplikacija teorije v raziskavah, ki z uporabo sinhronih tvorbenih zakonitosti preverjajo izbrane primere uslovarjanih tvorjenk 18. in 19. stoletja ter preverjajo potencialne tvorbene vzorce določenega tipa prevzetih besed v sodobnem jeziku in zmožnost tvorbenega konkuriranja zanje predlaganih domačih ustreznic. Tretje poglavje je namenjeno besedotvorju pri poučevanju slovenščine kot prvega oz. drugega in tujega jezika glede na različne ravni znanja, ki mu je pozornost vsaj s stališča ocene, koliko del je namenjeno temu področju, neupravičeno skopo odmerjena.

Spletna aplikacija jezikovnim uporabnikom ne ponuja samo pravil, ampak jim v pisni in izgovorni obliki pomaga pri tvorbi svojilne oblike za 1353 priimkov, katerih nosilci so tuje osebe moškega spola iz Velikega splošnega leksikona DZS (2006). Zapisani so: osnovna (imenovalniška) oblika priimka in njen fonetični zapis, poreklo in glavni podatki o nosilcu, obliki za rodilnik in izražanje svojine ter šifra pravila, po katerem je svojilna oblika tvorjena. Osnovna, rodilniška in svojilna oblika so opremljene še z zvočnimi posnetki. Brez dvojnic je zajetih 4059 zapisanih oblik in prav toliko zvočnih posnetkov, z upoštevanimi dvojnicami pa še nekaj sto več. Jezikovni pripomoček je rezultat dveh štirimesečnih projektov ŠIPK (2019 in 2020) prijaviteljice Irene Stramljič Breznik v sodelovanju z Društvom slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev in Lektorskega društva Slovenije v okviru Javnega razpisa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2020.

Monografija Med besedo in besedno zvezo (Maribor: Univerzitetna založba Univerze, Mednarodna knjižna zbirka Zora 128, 2018) izpostavlja povezavo med besedotvorjem in frazeologijo, oboje hkrati pa vključuje tudi korpusno analizo. Odnos med besedo in besedno zvezo je v monografiji tematiziran še z lingvokulturološkim interpretativnim pristopom, ki skuša skozi jezik odkrivati kulturno pogojeno sliko sveta določene jezikovne skupnosti. Nekatere prvine kognitivnega pogleda na jezik so prenesene tudi na področje besedotvorja, kar je v slovenskem prostoru novost. Glede na morfemsko in sploh tvorbeno fleksibilnost slovenskega jezika ta pristop odpira neslutene možnosti novih interpretacij in pogledov na tvorjenke kot jezikovne izraze, ki jih kognitivna lingvistika razume kot simbole, nastale s povezavo med fonološko in semantično strukturo.

Študentski inovativni projekt za družbeno korist (ŠIPK) z naslovom Iz skrinje preteklosti za doto prihodnosti – kulturna dediščina kot most medgeneracijskega sožitja z akronimom SKRITO je v letu 2017 povezal študentke (Ana Helbl, Manja Vivod Smolnikar, Janja Forster, Lucija Jošt, Tjaša Celec, Martina Slankovič, Nina Zaner, Nina Gabrovšek, Polona Stergar in Barbara Hriberšek) različnih programov Filozofske in Pedagoške fakultete UM ter Zvezo prijateljev mladine Maribor pod mentorstvom red. prof. dr. Irene Stramljič Breznik in strokovne sodelavke Kornelije Kaurin. Tradicionalno pester in bogat počitniški program ZPM v letu 2017 je bil bogatejši še za pet celotedenskih tematskih delavnic na teme družina, imena, cvetje, prehrana in živali, ki so se nadaljevale še s petimi medgeneracijskimi pogovornimi srečanji v Domu Danice Vogrinec, TOTEM DCA Maribor in društvu Zavetje v Lovrencu na Pohorju. Ob tem so bila v okviru projektne izvedbe pripravljena strokovna gradiva, ki vključujejo teoretične podlage, načrt delavnic in prosojnice z utrinki z ustvarjalno bogatih srečanj.

Monografija Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom (Maribor: Mednarodna založba Zora 71, 2010) je rezultat avtoričinega raziskovalnega dela na področju slovenskega besedotvorja v zadnjih petih letih. Že sam naslov je dovolj poveden, saj kaže avtoričina temeljna zorna kota, s katerih osvetljuje tvorbo slovenskega besedja, tj. s slovarskega in besedilnega, ter pri tem upošteva še časovni vidik, saj tvorbene pojave opazuje na osi sodobno – zgodovinsko. Prvi in drugi tematski sklop sta namenjena lastnostim slovenskih tvorjenk, kot jih zrcali slovar. Tretji in četrti tematski sklop sta namenjena opazovanju lastnosti tvorjenk v različnih besedilih.

Monografija Medmeti v slovenskem jeziku (Maribor: Založba Pivec, 2014) predstavi medmete kot besedno vrsto, ki je bila umeščena v slovnične opise od Bohoričeve (1584) do Toporišičeve slovnice (2004), hkrati pa ovrednoti njihov tvorbeni potencial ter prikazuje njihove spremembe pri uslovarjanju v treh temeljnih slovaropisnih delih slovenskega jezika. Delo prinaša celovit oris besedne vrste glede na njene razvojne, pomenske in tvorbene značilnosti, pa tudi glede na obseg in področja njene rabe. Poseben prispevek monografije predstavlja tudi poglavje o medmetih v aktualni jezikovni rabi, kakršno zrcali korpusno gradivo, ki zajema besedila govorjenega in pisanega jezika, zato monografiji jezikoslovno aktualnost zagotavlja zlasti troje: novi vidiki obravnave medmeta, ki je bil doslej v slovenistiki obrobneje obravnavana besedna vrsta, problemska širina prikaza ter oprtost orisa aktualne rabe medmetov na sodobne (elektronske) gradivske vire.

Da tudi o medmetih lahko izvemo še kaj novega, kaže monografija Medmeti na presečišču slovenskega besednega in znakovnega jezika (Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, 2014), izdana v soavtorstvu z Ljubico Podboršek, priznano strokovnjakinjo in tolmačko slovenskega znakovnega jezika. Izbrana presečna množica medmetov slovenskega besednega jezika je protistavno soočena z izražanjem v slovenskem znakovnem jeziku. Tako se avtorici na presečišču medmetov podajata na pionirsko pot soočanja dveh povsem naravnih jezikov in si postavljava nelahek izziv: v kretalni govorici izraziti besede, ki so v kontekstu in s prozodijo v govoru besednega jezika usmerjene bodisi na govorca, ker izražajo njegova čustva ali razpoloženja, bodisi na sogovorca ali živali, ker jim nekaj velevajo, bodisi nobenemu od njih, ker samo posnemajo glasove, nastajajoče v življenjskem okolju. Prikaz temeljnih značilnosti znakovnega jezika naj bi pritegnil zlasti slišečega bralca z namenom, da bi se ustavil in zamislil nad naglico svojega vsakdana, v katerem je vse manj časa za sprejemanje sebi enakih, kaj šele drugačnih, in hkrati uzavestil spoznanje, da obstaja poleg sveta glasov in hrupa tudi svet tišine ter ob govorici glasovnega jezika še govorica kretenj.

Priročnik Tako je bolje (Maribor: Filozofska fakulteta UM, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008) je soavtorska monografija, ki prinaša v sklope urejene paberkovalno zbrane raznovrstne in najpogostejše pravopisne pojave v posebnem tipu oglaševalnih besedil, tj. v prodajnih katalogih. Prednost priročnika je njegova pozitivna naravnanost, saj ob zbranih napačnih oglaševalskih zgledih usmerja k pravilni rabi z ustreznimi prav tako oglaševalskimi zgledi. Ob tem pa s poenostavljenimi pravopisnimi pravili svetuje, kako se izogniti površnostim in nepravilnostim, ki po nepotrebnem kazijo jezikovno podobo prodajnih katalogov trgovin z živili, s tehniko, športom, kozmetiko idr. Ob natančnem premisleku se pokaže, da je tak pristop koristen z dveh vidikov. Po eni strani dobijo priznanje in zadoščenje tisti oglaševalci, ki jim je korektna jezikovna podoba oglasov pomembna prvina, hkrati pa so k izboljšanju le-te spodbujeni vsi drugi, ki so ji doslej posvečali manj pozornosti. Po drugi strani pa je to pomembna izkušnja tudi za jezikoslovce, ker dobimo vpogled, kje v praktični rabi so pravopisne zadrege največje, in hkrati odgovor, ali smo vsa ta vprašanja tudi zajeli in jih zadovoljivo pojasnili v priročnikih tako, da uporabnika ne puščajo negotovega in zmedenega.

Ko cvetje spregovori jezikoslovcu (Maribor: FF, 2008)

Knjiga je lahko zanimivo branje za slehernega bralca, ki ga zanima vrtno cvetje, saj ni predstavljeno niti na tradicionalno vrtnarski niti botanični, ampak na jezikoslovno-kulturološki način. Jezik skozi poimenovanja cvetlic odkriva naravo svojega delovanja in vzvode terminologizacije, še zlasti pa odkriva dejstvo, da je v terminologiji zakodirana kulturna dediščina preteklega narodnega življenja, ki jo lahko na zanimiv način odkrivajo ne samo botaniki in etnologi, ampak tudi jezikoslovci.

Besednodružinski slovar slovenskega jezika. Poskusni zvezek za iztočnice na B (Maribor: Zora P1, 2004)

Teoretični del v bistvenem prinaša sintezo temeljnih spoznanj slovenskega besedotvorja s tabelaričnimi prikazi. Slovarski del pa prikazuje 666 besednih družin, v katerih je razvrščenih več kot enajst tisoč besed. Le-te so nato še abecedno razvrščene in pospremljene s podatki o pojavitvah na podlagi t. i. avtomatskega štetja iz dveh slovenskih besedilnih korpusov Fida in Nova beseda.

Prispevki iz slovenskega besedoslovja (Maribor: Zora 7, 1999)

Knjiga prinaša zbir trinajstih razprav, združenih v dva tematska sklopa. Prvi je namenjen prikazu tvorbenih lastnosti samostalniških tvorjenk slovenskega jezika v SSKJ, mestu besedotvornih obravnav pri starejših slovničarjih ter zgodovinskorazvojni vidik besedotvorne in besednovrstne terminologije v slovensko pisanih slovnicah 19. stoletja. Drugi tematski sklop druži frazeologija in njena vloga v besedilih ter tematski prikaz frazemov s pomenom umreti.