SILVIJA BOROVNIK

Znanstveni in akademski naziv

• doktorica literarnih ved
• redna profesorica za slovensko književnost

Življenjepis

• leto profesorske diplome: 1983
• leto in naslov magistrskega dela: 1987: Groteska v sodobni slovenski prozi na avstrijskem Koroskem, s posebnim ozirom na delo Florjana Lipuša
• leto in naslov doktorskega dela: 1995: Ženski lik in ustvarjalka v slovenski pripovedni prozi osemdesetih let (magisterij in doktorat na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani)

Izvolitve

• 2005: redna profesorica

Osrednje raziskovalno področje

• slovenska književnost 20. stoletja
• sodobna slovenska proza in dramatika
• književnost slovenskih avtoric
• slovenska književnost v Avstriji
• literarno prevajanje

Znanstvene razprave in članki v znanstvenih monografijah

• Silvija Borovnik, 2018: Avtobiografija, potopis, avtobiografska potopisna in fiktivna proza Alme Karlin. Slavia Centralis 11/1. 11‒32.
• Silvija Borovnik, 2016: Die Zweisprachigkeit der slowenischen Literatur in Österreich als Ausdruck zweifacher Identität. Intralinea online translation journal.
• Silvija Borovnik, 2016: Medkulturnost v romanu Maje Haderlap Engel des Vergessens, Angel pozabe in strategija prevoda v slovenščino Przekłady Literatur Słowiańskich 7/1. 303‒326.
• Silvija Borovnik, 2014: Slovensko-nemška medkulturnost v literarnem delu Petra Handkeja. Jezik in slovstvo 59/2‒3. 97‒109.
• Silvija Borovnik, 2014: Alma Karlin ‒ svojevrstna pisateljska osebnost. Slavia Centralis 7/1. 86‒94.
• Prekoračiti obzorje: iz sodobne avstrijske kratke proze. Izbrala, prevedla, spremno besedo in opombe napisala Silvija Borovnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991.
• Verdachtiger Umgang mit dem Kaos als postmoderner historischer Roman, v: Amann, Klaus/ Strutz Johann (ur.): Lipuš lesen. Texte und Materialien zu Florjan Lipuš.Založba Wieser: Celovec, 2000.
• Podobe Maribora v literaturi. Studia Historica Slovenica 2002/1.
• Sodobne slovenske romanopiske – Sodobni slovenski ženski roman? V: Slovenski roman (ur. Miran Hladnik). Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Filozofska fakulteta: Ljubljana, 2002.
• Proza Marjana Tomšiča,v: Štuhec, Miran (ur.): Literarni izzivi. SAZU/Pedagoška fakulteta Maribor, 2003.
• Slovenske književnice v Avstriji. Slavistična revija, 2006/3, 431–442.
• Novosti v prozi sodobnih slovenskih prozaistk, v: Treči hrvatsko-slovenski slavistički skup. Opatija, 2006.
• Kratka proza Slovencev v Avstriji,v: Novak Popov, Irena (ur.): Slovenska kratka pripovedna proza. Obdobja, metode in zvrsti, 23. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2006.

Projekti, funkcije

• gostujoča profesorica za slovensko književnost na univerzah v Celovcu, Gradcu in na Dunaju
• avtorica literarnih prevodov iz nemščine
• sodelovanje na številnih domačih in mednarodnih znanstvenih simpozijih
• urednica za literarno zgodovino pri znanstveni in strokovni reviji Jezik in slovstvo
• Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov (2016–2017, vodja dr. Kozma Ahačič, članica, V6-1647)
• Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine (programska skupina, 1. 1. 1999–31. 12. 2025, vodja red. prof. dr. Marko Jesenšek, P6-0156, članica)

Monografije

Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti. Maribor: Zora, 2017

»Knjiga Silvije Borovnik je znanstvena monografija, ki prinaša sodobne analize in sinteze o slovenskem jeziku in književnosti ter ponuja manj znane ( tudi neznane ) perspektive s feminističnimi, postfeminističnimi, kulturološkimi, zgodovinskimi in sociološkimi pristopi ter metodami. Najbolj dragocen v tej monografiji ni le sistematičen pregled različnih literarnih opusov, ampak tudi nove perspektive sodobnih besedil, npr. občutljivost do marginalnih skupin, raziskava mehanizmov nasilja in različnih oblik manipulacije.« (Red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič)

Kliči me po imenu. Ljubljana: Študentska založba, 2013

Izbiro iz krajše proze slovenskih pisateljic Kliči me po imenu prinaša oseminitrideset črtic, novel ali odlomkov iz nekoliko daljših del, ki so napisana v posebni, fragmentirani obliki. Knjiga je nastajala ob zavesti, da Slovenke in Slovenci svoje literarne ustvarjalke, tako starejše kot sodobne, premalo poznamo in da njihova dela niso dovolj uzaveščena. Le malo bolj natančen pregled književnosti, ki so jo pri nas ustvarile ženske, pa pokaže, da je bila ta vselej zelo zanimiva, raznolika in kakovostna, čeprav pogosto odrinjena na rob literarnozgodovinske pozornosti.

Književne študije (ZORA 85). Bielsko-Biala, Budapest, Kansas, Maribor, Praha: Mednarodna založba ZORA, 2012

»Prof. dr. Silvija Borovnik je za pričujočo monografijo izbrala osemnajst razprav iz zadnjih let svojega raziskovanja, osredinjenega na a) preučevanje književnosti slovenskih pisateljic od konca 19. stol. naprej, b) prozno ustvarjalnost posameznih pisateljev iz slovenskega literarnega kanona, c) slovensko-avstrijske literarne stike, medkulturne vidike slovenske književnosti na avstrijskem Koroškem kakor tudi na dvojezičnost slovenske književnosti v Avstriji.« (Red. prof. dr. Jožica Čeh Steger)

Prežihov Voranc, Dekle z mandolino. Ljubljana: Študentska založba, 2011

Pregled in izbor iz Prežihove zgodnje in manj znane proze kaže, da je pisatelj pogosto načenjal robna, tudi tabuizirana vprašanja iz slovenskega osebnega in družbenega življenja. Ta knjiga bralce opozarja na taka besedila ter vabi literarne zgodovinarje k ponovnemu branju ter raziskovanju pisateljevih novel in črtic. Izbor in spremna beseda sta delo Silvije Borovnik.

Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 2005

Monografija prinaša pregled in analizo slovenske dramatike vse od konca druge svetovne vojne pa do preloma tisočletja. Upošteva dela enaindvajsetih dramatikov in dveh dramatičark, ki so pomembno zaznamovali to literarno zvrst in odločilno vplivali na njen razvoj.

Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS, 2001

Monografija je nastala v uredništvu in soavtorstvu prof. dr. Jožeta Pogačnika, pomeni pa izčrpen literarnozgodovinski pregled in analizo slovenske pripovedne proze, poezije, dramatike, esejistike, književnosti v zamejstvu in zdomstvu, mladinske književnosti, literarnih revij in programov, literarne vede in kritike ter prevodne književnosti. Silvija Borovnik je avtorica dela monografije z naslovom Pripovedna proza.

Študije in drobiž. Ravne na Koroškem: založba Voranc, 1998

To je knjiga literarnozgodovinskih in literarnokritičnih študij ter esejev, ki se nanašajo na premisleke o literarnem delu posameznih slovenskih avtorjev in avtoric proze in dramatike (D. Jančarja, F. Lipuša, j. Messnerja, V. Ošlaka, P. Voranca – L. Kuharja, A. Karlin, B. Bojetu, B. Svit idr.), delno pa tudi o literarnih prevodih iz nemščine v slovenščino.

Pišejo ženske drugače? Ljubljana: Mihelač, 1995

Monografija se ukvarja z značilnostmi t. i. ženske pisave in jemlje pod drobnogled dela različnih slovenskih avtoric, vse od začetka uveljavljanja žensk na področju slovenskega literarnega ustvarjanja, to je od preloma 19. v 20. stoletje. Obravnava delo prvih slovenskih pisateljic v okviru lista Slovenka, nadaljuje z Zofko Kveder in s prvo polovico 20. stoletja, nato pa z avtoricami, ki so v slovensko književnost stopile po drugi svetovni vojni. Posveča se predvsem prozaistkam, avtoricam romana, krajše proze in eseja, s pesniško izjemo Svetlane Makarovič.

Slovenija, moja Afrika. Ravne na Koroškem: ČZP Voranc, 1993

Zbirka literarnovednih esejev in zapisov obravnava problematiko postmodernizma v književnosti, s posebnim ozirom na slovensko krajšo prozo in dramsko delo D. Jančarja, analizira Lipuševo zgodnjo kratko prozo, nadalje pa tudi vlogo žensk v slovenski književnosti, probleme literarnega prevajanja ter elemente slovenskega v literaturi Petra Handkeja. V drugem delu je objavljen spomin na polonista Toneta Pretnarja.

Prekoračiti obzorje. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1991

Antologija prinaša izbor iz kratke proze dvajsetih sodobnih avstrijskih pisateljev in pisateljic ter pomeni prvo tako predstavitev v slovenščini. Besedila je izbrala, prevedla in spremno besedo napisala S. Borovnik.