Anka Krašna in Saša Bezjak

maj – november 2012

Univerza v Mariboru je že vse od svojih začetkov, ko je bila še Združenje visokošolskih zavodov, v svoje študijske programe zajemala tudi umetnost. V letu 1961 je na takrat ustanovljeni Pedagoški akademiji začel delovati Oddelek za likovno pedagogiko, na katerem so predavali najvidnejši mariborski umetniki. Vpogled v seznam diplomantov nas prepriča, da je bilo med študenti veliko nadarjenih, ki so svoje znanje nadgrajevali z nadaljnjim izobraževanjem. Oddelek za likovno umetnost sedanje Pedagoške fakultete je bil in še vedno je pomembno mariborsko likovno središče, kjer že nekaj časa zori ideja o ustanovitvi akademije za umetnosti. Z več razstavami v razstavišču mariborske Filozofske fakultete smo že opozorili na ta spregledani mariborski fenomen, s tovrstno programsko usmeritvijo pa želimo tudi nadaljevati.

Redna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru Anka Krašna in njena nekdanja študentka Saša Bezjak se predstavljata z zaokroženima poglavjema iz svojih opusov, Krašna s ciklusom slik s konca osemdesetih let 20. stoletja, Bezjakova z vezeninami iz zadnjih let. Anka Krašna se izraža z barvo, ki jo razume v vsej njeni snovnosti in v ekspresivni ostrini. Bezjakova na slikovno polje, ki ga navadno pušča belega ali vsaj svetlega, subtilno zapisuje linijo, s katero pripoveduje zgodbe o materinstvu in ljubezni. Umetnici sta si zelo različni, druži pa ju čustveno intenzivno odzivanje na dogajanje v najožjem okolju; ikonografija njunih del je izrazito osebna.
Na slikah Anke Krašne odsevajo njene vezi z najbližjimi, se prikazujejo čudeži o rastju na domačem vrtu, slikarka občasno zahaja v abstrakcijo, zna pa se odzvati tudi na aktualne politične razmere. Podobe gradi s širokimi potezami, včasih celo s prsti, vedno pa v krepkih barvah. Za tokratno razstavo je izbrala dela iz cikla s konca osemdesetih let 20. stoletja, ki jih je naslikala v burnem ozračju, ko je razpadala Jugoslavija. Uporabila je motiv ovce, v krščanski ikonografiji žrtvene živali, ki se nikoli ne upira in v tropu brezumno drvi v prepad. Tematiki je prilagodila tudi barvno skalo; poseben pomen je odmerila rdeči, kompozicije pa je dopolnila z vnosom neslikarskih materialov iz vsakdanjosti. Slike so bile leta 1990 predstavljene v Razstavnem salonu Rotovž in takrat so učinkovale vsebinsko provokativno, kritika pa je umetnici priznala likovno izčiščeno artikulacijo.
Saša Bezjak se z redko in osvobajajočo odkritostjo zazira v lastno intimo. Njena pripoved teče v mehkih in poenostavljenih linijah, ki so skoraj identične s ploskovito otroško risbo in zato zbujajo vtis prvinskosti. Bezjakova riše in slika, kipari, fotografira in snema s kamero, v zadnjem obdobju pa izdeluje predloge za vezenine razmeroma velikih dimenzij; vezilja je njena mama. Ni se mogoče izogniti asociaciji na nekdaj priljubljene stenske obloge, ki so krasile kuhinje in s poučnimi napisi bodrile gospodinje k pridnosti. Hkrati pa je v tehniki vezenja nekaj prastarega, mitskega. Ponavljajoči se gibi vezilje so kot molitev in tudi gledalca nagovarjajo, naj se podobi posveti v kontemplativnem preštevanju šivov. Saša Bezjak pripoveduje zgodbe o sebi in svojih najbližjih; v resnici pa v šivanih slikah prepoznamo sami sebe v vsej tragiki našega kratkega življenja.

Marjeta Ciglenečki

Levo: Anka Krašna, Žrtvovanje vsemogočnemu in njega ideji, mešana tehnika, 1987. Desno: Saša Bezjak, Matisse, vezenina, 2011.

Anka Krašna se je rodila leta 1950 v Mariboru, kjer je leta 1971 končala Pedagoško akademijo, nato pa se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomirala je leta 1976 pri Gabrijelu Stupici in Francu Kokalju, leta 1979 pa je končala še specialko pri Jožetu Ciuhi. Leta 1989 se je zaposlila na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je leta 2002 dosegla naziv redne profesorice za slikarstvo. Leta 2004 je prejela Glazerjevo listino za ciklus slik z naslovom Zgodbe. Živi na domačiji svojih staršev v Miklavžu pri Mariboru.

Saša Bezjak se je rodila leta 1971 v Mariboru, odraščala pa je na Tratah. Leta 1999 je diplomirala na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru pod mentorstvom Darka Golije, nato pa nadaljevala študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 2001 diplomirala pri Metki Krašovec in dr. Nadji Zgonik, leta 2009 pa je zaključila še kiparsko specialko pri Luju Vodopivcu. Dela kot likovna pedagoginja in živi v Gornji Radgoni.

Skip to content