maj – oktober 2009
Portali (1968) so prvi zaokrožen ciklus Ide Brišnik Remec, v katerem se je zavezala dvodimenzionalnosti slikovnega polja, kolorit pa je še akademijsko zatemnjen. V naslednji skupini slik se je umetnica posvetila problemu vnašanja svetlobe v temen prostor, na začetku sedemdesetih let pa jo je prevzel rastlinski svet. Njena paleta se je osvetlila, hkrati pa se je odločila za akrilne barve, za katere so značilni gladki in enoviti nanosi. Predmet njenega opazovanja so bila sprva jabolka, ki jih je upodabljala v pestrih barvah, položenih v enovite ter med sabo jasno razmejene ploskve. Jabolka so sicer prikazana trodimenzionalno, a postavljena v povsem imaginaren, barvno enoten in v svojih razsežnostih nedoločljiv prostor.
Serija velikih slik z upodobitvami jabolk je bila prelomna v opusu Ide Brišnik Remec. Simbolika jabolk je splošno znana, umetnica pa je povečane podobe prerezanih in obgrizenih sadežev, naslikane kot v povečanem filmskem planu, poimenovala glede na njihovo sorto. Nato je pozornost preusmerila na različne rastline, največkrat so to sobne lončnice, mesnate agave ali tudi zelje s kodrastimi listi. Izbrane rastline je pozorno preučevala. V pripravljalnih risbah je nadrobno spoznavala njihove značilnosti, nato pa je za upodobitev na platnu določila izsek iz celotne upodobitve in ga povečanega prenesla na platno. Kompozicije je zasnovala ekspanzivno; prizor se očitno nadaljuje preko robov slike in gledalca poziva, da skuša dograditi »manjkajoče« dele upodobljenega motiva. Pogosto je tudi težko določiti, kakšna je pravilna postavitev slike, k čemur nas navadno napelje šele avtoričina signatura. Barve so uglašene na hladne zelene in modre, ki jih tu in tam ostro naglasi intenzivna oranžna ali rumena, ozadje pa je svetlo in nevtralno. Vtis, ki ga slike naredijo na gledalca, je občutje nezadržnega rastja. Slike Ide Brišnik Remec iz sedemdesetih let 20. stoletja so svojstven presežek takratne slovenske likovne tvornosti, hkrati pa moramo njen opus razumeti kot pomembno sestavino mariborskega likovnega dogajanja, ki je prav v sedemdesetih letih 20. stoletja doseglo pomemben vrhunec.
Marjeta Ciglenečki
