Iz zbirke Korotan

junij – oktober 2011

Za Slovence je bil Dunaj vedno pomembno kulturno središče. Že v srednjem veku so bogati in razgledani meceni v cesarskem mestu najemali mojstre, da so gradili na območju današnje Slovenije. Kasneje so slovenski umetniki hodili na Dunaj študirat in iskat nove priložnosti. Na Dunaju so pustili kar nekaj odličnih sledi; najbolj znana in cenjena so dela arhitektov Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija. Tudi danes živi na Dunaju precej ustvarjalcev slovenskega rodu, zbirališče dunajskih Slovencev pa je študentski dom Korotan na Albertovi ulici v osmem dunajskem okraju, ki ga je leta 1994 prenovil arhitekt Boris Podrecca in v pritličju uredil razstavišče.

V Korotanu je vse od leta 1991 sedež društva Slovenski kulturni center, ki skrbi za promocijo slovenske kulture. Stavba študentskega doma Korotan je kot nekakšen slovenski otok v središču Dunaja, kamor na prireditve poleg dunajskih Slovencev zahajajo tudi drugi Dunajčani.
Poleg glasbenih in literarnih dogodkov se v Korotanu vsako leto zvrsti več razstav slovenskih umetnikov, vrhunec pa predstavljajo likovne kolonije. Vse od leta 2005 naprej se ob koncu poletja v Korotanu za en teden zbere skupina slovenskih likovnih umetnikov, ki v oktobru predstavijo rezultate svojega dela. Udeleženci kolonije ustvarjajo v prostorih Korotana, ki jih za en teden preuredijo v atelje, program kolonije pa sestavljajo ogledi mesta in dunajskih galerij ter vsaj en obisk pri katerem od dunajskih ustvarjalcev. Velemestno okolje razlikuje kolonijo Korotan od številnih slikarskih kolonij, ki so praviloma usmerjene v krajinarstvo. Slikarje, kiparje in fotografe vsako leto spremlja drug likovni kritik, ki jeseni napiše besedilo za razstavno zloženko. Vsak od udeležencev kolonije v skladu s pravili prepusti Slovenskemu kulturnemu centru po eno delo. Tako se v Korotanu oblikuje svojstvena likovna zbirka, ki danes šteje že več kot 300 enot. Nabiranje del je bilo sprva namenjeno opremi študentskega doma, vendar je začetni skromno zastavljeni cilj danes presežen. Zbirka Korotan, ki jo poleg kolonije napajajo še z odkupi in donacijami, je edina obsežnejša zbirka sodobne slovenske umetnosti izven slovenskih meja; zanjo skrbi mag. Anton Levstek, osrednja osebnost kulturnega udejstvovanja dunajskih Slovencev.

Sašo Vrabič, Soushi Korotan, o.pl., 2006

Doslej je na kolonijah Korotan sodelovalo že blizu sto umetnikov, ki so si v svoji likovni poetiki zelo različni. Vsebinski koncept kolonij je odprt in omogoča raznolikost, zavezan je edino kakovosti. Tako tudi likovna zbirka ni enovita, prevladuje pa usmerjenost v pozni modernizem in postmodernizem. Vodilna imena slovenskega poznega 20. stoletja so hkrati vrhunci v likovni zbirki Korotan. Posebnost zbirke so dela slovenskih umetnikov, ki živijo in delajo na avstrijskem Koroškem; negovanje vezi s koroškimi Slovenci sodi med temeljne naloge Slovenskega kulturnega centra. Likovna zbirka Korotan zgledno predstavlja sodobno slovensko likovno tvornost s temeljnim poudarkom na slovenskem poznem modernizmu in postmodernizmu, z ustreznim zastopstvom na avstrijskem Koroškem živečih Slovencev in z veliko odprtostjo do mlade generacije nadarjenih ustvarjalcev.

Skip to content