oktober 2010 – februar 2011
V preteklosti so zbirali umetnine in podpirali umetnike predvsem zasebniki, v novejšem času pa so njihovo poslanstvo v veliki meri prevzela podjetja in korporacije. Na Slovenskem je bila tradicija zbirateljstva po drugi svetovni vojni prekinjena, a je v zadnjih desetletjih polagoma oživela. Tako se je tudi pri nas v večjih podjetjih oblikovalo nekaj likovnih zbirk, ki jih pretežno sestavljajo dela sodobnih likovnih ustvarjalcev. Takšne zbirke pomembno dopolnjujejo funduse javnih galerij, ki ne zmorejo odkupovati zadosti umetnin, da bi suvereno predstavljale sodobno slovensko likovno tvornost. Med tovrstnimi zbirkami je likovna zbirka Talum ena najbolj cenjenih. Šteje več kot tristo slik in kipov osemdesetih slovenskih, avstrijskih, hrvaških in enega norveškega avtorja. Njeno vsebino opredeljujeta visoki modernizem in postmodernizem, v zadnjih letih pa so za zbirko odkupili tudi nekaj umetnin iz prve polovice 20. stoletja, med katerimi je potrebno izpostaviti dela Franceta Miheliča.
Med letoma 1991 in 2002 so se slikarji in kiparji pod pokroviteljstvom Taluma zbirali na likovni koloniji. Zgodaj jeseni so vsako leto en teden delali v improviziranih ateljejih najprej na Štatenbergu in nato na ptujskem gradu, sledila je razstava v galeriji ptujskega muzeja, pokrovitelj pa je za zbirko odbral nekaj del. Kolonija v letu 2002 je bila posvečena fotografiji, kasneje pa so skrbniki zbirke organizacijo kolonije zamenjali za sistematične odkupe. Skrb za visoko kakovost je bila vedno v ospredju, posebna pozornost pa je vedno veljala umetnikom, ki so povezani s Ptujem in njegovo okolico. Med njimi izpostavljamo mojstra fotografije Stojana Kerblerja in slikarja Dušana Fišerja, ki sta v zbirki zastopana z večjim številom del.
Umetnine so stalno razstavljene v avli in po poslovnih prostorih upravne stavbe Talum v Kidričevem, del zbirke pa je deponiran. Izbor iz zbirke je bil že nekajkrat predstavljen v javnih razstaviščih, posamezna dela si redno izposojajo galerije za občasne razstave, o zbirki pa je napisanih tudi nekaj strokovnih prispevkov.
Tovarna Talum, ki se je do leta 1992 imenovala Tovarna glinice in aluminija Kidričevo, ima zanimivo zgodovino. Proizvodnjo aluminija v teh krajih so načrtovali že Nemci med drugo svetovno vojno, gradnja tovarne pa je bila končana v letu 1954 po načrtih arhitekta Danila Fürsta, ki je v soseščini tovarne zasnoval še stanovanjsko naselje v skladu z načeli socialističnega urbanizma. Fürstovi načrti niso bili v celoti realizirani, pa vendar je Kidričevo zanimiv in na Slovenskem redek primer velikopotezne socialistične gradnje. Ob vznožju Haloz, kjer življenje še vedno teče v stiku s starodavnimi miti, je industrijski gigant vzpostavil povsem nov ritem, častitljivo preteklost povezal z novimi zgodbami in na novo opredelil tudi pokrajino. Tovarniški kompleks je mesto v malem, med stavbami pa se odlikuje upravno poslopje. Z velikim spoštovanjem do Fürstovega izvirnika ga je v letu 2002 obnovil arhitekt Janko J. Zadravec. Visoka kakovost likovne opreme se zdi v takšnem okolju nujna in tako rekoč samoumevna, vendar ne smemo pozabiti, da je likovna zbirka Talum lahko nastala le zaradi zanimanja za umetnost v vodstvu podjetja.
Marjeta Ciglenečki
