december 2007 – marec 2008
Jernej Forbici že od študentskih let slika razsežne krajine, ki zbujajo asociacije na biblična besedila. V poudarjeni perspektivi in pogosto tudi v pogledu iz zraka upodablja neizmerne ravnine, ki se v vijugavih brazdah izgubljajo v neskončnost, črta obzornice pa z rahlo ukrivljenostjo nakazuje, da nam slikar upodobljeno prikazuje v širokem zornem kotu. Forbicijeva platna so velikih izmer ali pa obratno, majhna in kvadratnega formata, slikar pa jih vse pogosteje sestavlja v instalacije. Predloge za slike so umetnikove lastne fotografije, ki jih razstavlja tudi kot samostojna dela. Jernej Forbici s fotoaparatom nenehno dokumentira polja halde v Kidričevem, kamor so več desetletij odlagali odpadno rdeče blato, ki nastane pri proizvodnji glinice.
Forbicijeve podobe vsrkavajo naš pogled in nas umeščajo v barvno temačne pokrajine, kjer vlada apokaliptično razpoloženje. Perspektiva spominja na beneški manierizem poznega 16. stoletja, kolorit je blizu severnjaškemu novemu ekspresionizmu, vsebinsko sporočilo pa je nadvse aktualno in opominja na odmiranje stvarstva. Slikar vedno znova upodablja svet, ki ga najbolje pozna, saj je od tam doma – to so nerodovitna polja v bližini kidričevske tovarne aluminija. Izkušnja o kidričevskem jezeru rdečega blata v njegovih podobah pridobi pomen univerzalnega. Forbicijevim slikam se prilegajo tako citati iz Stare zaveze in Apokalipse kot tudi stvarni podatki iz najnovejše študije o onesnaženosti tal in voda kot posledice proizvodnje aluminija v Kidričevem.
Marjeta Ciglenečki
