oktober – december 2008
Študijsko bivanje v Parizu je izziv za vsakega slikarja. Oto Rimele je v Parizu preživel del letošnjega poletja. V njegovi popotni prtljagi je bilo nekaj slikarskih potrebščin, predvsem pa mnoga pričakovanja in več že vnaprej preciziranih vprašanj s področja barve in svetlobe. Slikarstvo Ota Rimeleta je zavezano barvi, ki jo je umetnik sprva obravnaval v vsej njeni snovnosti in otipljivosti, zlagoma pa je izgubljala svojo materialno opredeljivost in se vse bolj spreminjala v odsev, dokler se ni razblinila v svetlobni sij, v nekakšno avro, ki je obdala tako rekoč brezbarvna slikarska telesa.
Na poti proti absolutni dematerializaciji barve se je slikarju zastavilo vprašanje, kako svetlobo ujeti in jo shraniti v zaprt prostor. Podobna vprašanja so si že v srednjem veku zastavljali misleci, ki jih štejemo za tvorce gotskih katedral; verjeli so, da je svéto prisotno v svetlobi. Najpopolneje so na zastavljeno vprašanje odgovorili graditelji slovite Sainte Chapelle v osrčju Pariza. V kapeli, ki je pravzaprav relikviarij za Kristusovo krono in še nekaj drugih češčenih ostalin za Odrešenikom, so ostenje nadomestile velike površine barvitih steklenih slik. Oto Rimele je vtise iz svetišča prenesel na papir z akvarelnimi barvami. Komaj opazno je naznačil strukturo krhke arhitekture in se povsem predal intenzivnemu koloritu starodavnih slik iz stekla, ki jih ožarja zunanja svetloba. Poudarjene modre, rdeče, zelene, violetne, rumene in oranžne barve kipijo navzgor, kakor se proti nebu dviguje tudi skeletna arhitektura gotske kapele. Povsem drugačno razpoloženje je slikarja prevzelo ob obisku pariškega pokopališča Pere-Lachaise. Barvne ploskve v turobnih, zatemnjenih in težkih tonih je kadriral v strogih linijah z ostrimi robovi.
In kakšno je nebo nad Parizom? V pogledu skozi okno pritličnega ateljeja je ujeto v pravokotnik in ni modro. Slikar je s spreminjastimi barvami na platno prenesel svojo lastno refleksijo – podobe pariškega neba so se mu prikazovale v razponu od hladnih zelenkastih tonov do toplejših rožnatih odtenkov.
Marjeta Ciglenečki
