december 2008 – marec 2009
Za Polono Maher je risba temeljno izhodišče ustvarjalnega postopka. S tankimi črtami po papirju razpreda svoje misli in ko presodi, da je misel zrela, se loti njene materializacije. Pred leti je presenetila s Šivanicami, duhovitimi kolaži iz različnih kosov tkanin in papirja, razstavljala je tudi klasično zasnovane slike in prostorske instalacije, največje občudovanje pa so vzbudili njeni Kartoni. Polona Maher je zavezana visokemu modernizmu, ki ga plemeniti s svojstvenim humorjem in z na Slovenskem redko vedrino.
Predloge za Kartone so risbe objektov, v večini primerov gre za arhitekturo, ki jo označujejo linijsko bogate strukture. Avtorica je risbo sprva prenašala na mehak karton in nato potrpežljivo izrezovala po predlogi, medtem ko v zadnjem času Kartone izdeluje v kovini in polipropilenu, kar zahteva računalniško načrtovanje in strojno rezanje. Rezultat je nenavadno protislovje v dojemanju prostora. Pripravljalna risba z renesansi lastno natančnostjo sledi pravilom linearne perspektive, izrezanka pa zanikuje navidezno prostorsko globino in razkazuje svojo stvarno ploskost. Maherjeva svoje papirnate Kartone na stene razstavišča pritrjuje povsem narahlo, da nekoliko vzvalovijo ob zidu in nanj zarišejo senco, podvojeno podobo motiva: podobno se odzivata polipropilen in kovina. Kartone zaradi namestitve na stene doživljamo kot svojstvene slike, zlasti tiste iz papirja in polipropilena, medtem ko kovinski objekti, ki jih opredeljuje kompaktnost materiala, učinkujejo kot prostorsko določene skulpture. Naše oko v prepletu linij išče oporo za določanje razmerja med tistim, kar naj bi bilo spredaj in onim drugim, ki naj bi bilo zadaj. Objekti upodobitve so v mnogih primerih ikone slovenskega podeželskega stavbarstva. Kozolci, koruznjaki, lovske preže in plotovi okrog vrtov so umetničina s kancem humorja začinjena pripoved o domačiji; podobne motive je avtorica zbrala tudi za oblikovanje nenavadnih »slovenskih« stenskih ur, poimenovanih Ku-ku. Maherjeva je motive za Kartone našla tudi v drugih krajih svojega bivanja, najnovejši artefakti pa se selijo v območje abstraktnega. Avtorica je doslej predmetno prepoznavne oblike spremenila v abstraktne strukture, ki z mehko zaobljenimi in napetimi formami še naprej sprašujejo o razmerju med videzom prostorske globine in dvodimenzionalnostjo.
Razstavo Kartonov v razstavišču na mariborski Filozofski fakulteti dopolnjuje serija risb z naslovom Palmenhaus. Risbe so nastale v letu 2006 med bivanjem na Dunaju, kjer se je Polona Maher zagledala v zapleteno litoželezno ogrodje steklenjaka, postavljenega leta 1882 po načrtih Franza Xaverja Segenschmida v parku cesarske rezidence Schönbrunn. Prevzelo jo je tudi razkošje vegetacije v notranjščini steklene zgradbe, zlasti čopasto vejevje na dolgih steblih palm. Dunajske risbe je kasneje nadgradila s kovinskim Kartonom Palmanova.
Marjeta Ciglenečki
