UVODNIK
»Neobjavljena znanost je mrtva znanost« je v svoji knjigi »How to write and publish a scientific paper« zapisal Robert A. Day. V dobi informacijske družbe publiciranje rezultatov znanstveno raziskovalnega dela ni več prestiž, pač pa obveza posamezne znanstvene discipline. Spremenilo se je tudi poslanstvo stroke. To ni več le skrb za raziskovanje in izobraževanje, pač pa tudi objavljanje rezultatov svojega dela. Tudi na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je dozorelo spoznanje po potrebi, da bi rezultate svojega raziskovalnega dela začeli predstavljati v redno izhajajoči publikaciji. Po drugi strani pa smo na Oddelku očitno dosegli tisto kritično maso, ki kliče po ustanovitvi nove geografske znanstvene revije. V to so nas vodile tudi pozitivne izkušnje v zadnjih letih, ko smo v sodelovanju s sorodnimi znanstvenimi institucijami objavili nekaj zbornikov z različnimi temami s področja geografije. Kljub temu, da so avtorji člankov v prvi številki Revije za geografijo pretežno z Oddelka za geografijo mariborske Filozofske fakultete, pri nadaljnem delu nikakor ne nameravamo delovati v zaprtem krogu. Prav nasprotno: veseli bomo kakovostnih znanstvenih prispevkov naših kolegov z geografskih in sorodnih ustanov. V odprtost nas zavezuje tudi mednarodni uredniški odbor. V prvi številki Revije za geografijo so objavljeni prispevki članov Oddelka za geografijo in njihovih sodelavcev. Rdeča nit razprav je mesto Maribor. V prvem članku Vladimir Drozg skozi socioekonomske, gospodarske in fizične sklope predstavlja Maribor kot regijsko mesto, za katerega so značilne močne gospodarske in socioekonomske vezi med mestom in suburbanim območjem. Prebivalstveni razvoj in vpliv socialnih in ekonomskih dejavnikov na demografske razmere v Mariboru obravnava članek Uroša Horvata. Maribor je v zadnjih dvajsetih letih doživel velik pretres v gospodarskem smislu. O spremembah mariborskega gospodarstva med osamosvojitvijo in priključitvijo skupnemu evropskemu trgu v svojem prispevku govori Lučka Lorber. Igor Žiberna analizira mikroklimatske spremembe v Mariboru, ki so posledica razvoja mestnega toplotnega otoka. Trajnostni razvoj mest v ospredje vse bolj postavlja pomen zelenih površin. O tipih in funkciji zelenih površin v Mariboru razpravljata Ana Vovk-Korže in Vesna Smaka-Kincl. Razvoj študija geografije v Mariboru od Učiteljišča do Filozofske fakultete prikazuje Karmen Kolenc-Kolnik. Položaj geografskega izobraževanja na mariborskih osnovnih in srednjih šolah analizirata Eva Konečnik-Kotnik in Milena Petauer. Cilj uredništva je izhajanje Revije za geografijo dvakrat letno. Pri tem bomo upoštevali uveljavljene bibliografske in tehnične standarde. Na koncu naj se v imenu uredniškega odbora prijazno zahvalim še obema recenzentoma: prof. dr. Mirku Paku in prof. dr. Andreju Černetu z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Naj bo pot Revije za geografijo posuta z veliko izvirnimi znanstvenimi prispevki.
doc. dr. Igor Žiberna
glavni in odgovorni urednik
This is an open access journal which means that all content is freely available without charge to the user or his/her institution. Users are allowed to read, download, copy, distribute, print, search, or link to the full texts of the articles in this journal without asking prior permission from the publisher or the author. This is in accordance with the BOAI definition of open access.