Programi profesionalnega usposabljanja

Programi profesionalnega usposabljanja (PPU) strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju 2025/2026

Seznam programov, ki jih razpisuje Filozofska fakulteta, najdete v e-Katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (KATIS). V rubriki »Izvajalec« izberite »Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta«. Programe na kratko predstavljamo v nadaljevanju.

Program je namenjen strokovnim delavcem (učiteljicam in učiteljem, šolskim svetovalnim delavkam in delavcem) v osnovni šoli.

Udeleženke in udeleženci: razumejo pomen spodbudnih odnosov za kakovostno delo na šoli; poznajo vlogo vrstniške skupine pri razvoju medvrstniškega nasilja, razumejo dinamiko medvrstniškega nasilja ter načine, kako medvrstniško nasilje preprečevati in se odzivati nanj; poznajo posebnosti spletnega medvrstniškega nasilja ter razumejo vlogo šole pri preprečevanju in odzivanju nanj; poznajo ključne značilnosti uspešnega preventivnega programa za preprečevanje medvrstniškega nasilja; ozavestijo nekaj dobrih praks.

Zastavljeni cilji bodo doseženi  z interaktivnimi predavanji, diskusijami, delom v skupinah, študijami primerov, dejavnostmi za ozaveščanje prepričanj, igro vlog in izmenjavo dobrih praks.

Tekom navedenih dejavnosti bodo udeleženke_ci reflektirale_i in prenašale_i nova spoznanja v kontekst lastne pedagoške prakse. Tudi za udeleženke_ce bomo poskusili ustvariti varno in spodbudno učno okolje, ki omogoča vrstniško učenje ter izmenjavo dobrih praks.

Udeleženke_ci bodo imeli med obema srečanja obveznost v obliki domače naloge, katere namen bo prenos spoznanj v prakso, preizkušanje ter refleksija novih izkušenj. Svoje poskuse spreminjanja lastne prakse bodo predstavile_i na drugem srečanju.

8-urni seminar bo potekal kombinirano: na daljavo v okolju MS Teams in fizično v učilnici.

Program je v prvi vrsti namenjen profesorjem razrednega pouka in profesorjem predmetnih področij v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole ter šolskim svetovalnim delavcem v osnovni šoli.

Program je sestavljen iz dveh tematskih sklopov, ki sledijo postavljenim ciljem ter vključujejo tako teoretična predavanja kot tudi praktične delavnice. Izvedene bodo naslednje dejavnosti:
1.Vsebine in didaktični pristopi k vzgoji za zdravje v šoli (4 P):
– Pomen krepitve zdravega življenjskega sloga za otrokov razvoj, dobro počutje in uspeh v šoli;
– Posebnosti didaktike vzgoje za zdravje.
2. Načrtovanje aktivnosti vzgoje za zdravje za spodbujanje dobrega počutja in učne uspešnosti učencev v osnovni šoli (4 D):
– Načrtovanje, izvajanje in evalviranje vzgoje za zdravje v razredu,
– Načrtovanje aktivnosti vzgoje za zdrave s pomočjo gibalne aktivnosti za spodbujanje dobrega počutja in šolske uspešnosti učencev v prvem, drugem ali tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole.

Vsebina programa se neposredno povezuje s peto prednostno temo programov profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju 2025/26. V ospredju usposabljanja bo opolnomočenje učiteljev na področju socialno-čustvenih kompetenc in zagotavljanja dobrobiti otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Ciljna skupina so učitelji in šolski svetovalni delavci v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole, ko poteka intenziven proces otrokove socializacije in usvajanje navad zdravega življenjskega sloga. Kompetence učiteljev za prepoznavanje otrokovih težav z zdravjem, čustvenih stisk, šibkejših socialnih spretnosti in neustreznega življenjskega sloga ter poznavanje strategij za njihovo izboljšanje so ključni za zagotavljanje kakovostnega pedagoškega procesa in dobrega počutja vseh učencev v šoli.

Z obravnavo aktualnih spoznanj na področju vloge krepitve zdravega življenjskega sloga za otrokov razvoj, zdravje in učno uspešnost bodo udeleženci ozavestili pomen in učinke promocije zdravja in vzgoje za zdravje v šolskem okolju. Vrednotili bodo lasten življenjski slog ter svojo vlogo zdravstvenega vzgojitelja v razredu. V drugem delu usposabljanja bodo udeleženci teoretične vsebine neposredno prenesli in uporabili v praksi. S pomočjo delavnic ter manjših nalog, ki jih bodo izvajali v svojem delovnem okolju (razred, svetovalna služba), bodo preizkusili različne didaktične pristope vzgoje za zdravje na področju spodbujanja čustvenih in socialnih kompetenc učencev, njihovega dobrega počutja v šoli ter krepitve zdravega življenjskega sloga. V praktičnem delu bo poseben poudarek namenjen strategijam in pristopom, kako motivirati otroka za športno in gibalno udejstvovanje tako v šoli kot tudi v prostem času. Predstavljeni bodo primeri dobrih praks in konkretne aktivnosti, ki jih lahko učitelj izvaja skupaj z učenci med poukom.

8-urni seminar bo potekal na daljavo v okolju MS Teams.

Izobraževanje “Etika v športu mladih” naslavlja aktualna vprašanja, kaj pomeni intenzivno udejstvovanje v športu za mladega odraščajočega otroka in mladostnika, kako šport lahko uporabimo kot sredstvo vzgoje ter kako zagotovimo varno in spodbudno okolje za razvoj mladih nadarjenih športnikov. 

Ciljna skupina so učitelji v osnovnih šolah, učitelji v srednjih strokovnih in poklicnih šolah ter gimnazijah, šolski svetovalni delavci.

Etika športa je osrednja disciplina filozofije športa, ki odgovarja na vprašanja in dileme sodobnega športa. Zagotovo gre za področje, ki je najbolj na očeh javnosti, saj o (ne)etičnih potezah dnevno poročajo mediji in neetična ravnanja športnikov obsojajo ter jih športna javnost želi v čim večji meri odpraviti  (npr. testi dopinga). Poleg tega domnevna nemoralnost na športnem tekmovališču izniči tudi največje športne dosežke. Uspešne športnike dajemo mladim za zgled, zato od njih pričakujemo visoka moralna merila. Na področju etike v športu mladih pa se odpirajo številna dodatna vprašanja, kaj pomeni intenzivno udejstvovanje v športu za mladega odraščajočega otroka in mladostnika, in sicer z vidika njegovega telesnega in duševnega razvoja in zdravja kot tudi šolske uspešnosti. V vzgoji in izobraževanju, zlasti med učitelji, trenerji in šolskimi svetovalnimi delavci, primanjkuje poznavanje teoretskih osnov moralnega presojanja kot tudi prepoznavanje etičnih dilem pri mladih športnikov, ki omogoča oblikovanje ustreznih pedagoških pristopov, ki bi mladim nadarjenim športnikom omogočalo inkluzivno vključevanje v pedagoški proces ter hkrati razvoj njihovih potencialov na področju športa. Del te vrzeli poskuša zapolniti pričujoči seminar.

Vsebina programa zajema temeljna področja etike ter aplikacijo etičnih norm na vzgojo in izobraževanje mladih talentiranih športnikov v osnovni in srednji šoli.

Podrobnejši načrt vsebine seminarja:
1. Nadarjeni mladi športniki v šoli (dr. Joca Zurc)
– inkluzija nadarjenih učencev v šoli,
– usklajevanje športne in akademske karierne poti pri mladih športnikih,
– ustrezni didaktični pristopi in prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za uspešno inkluzijo mladih nadarjenih športnikov.
2. Šport kot sredstvo vzgoje (dr. Jernej Pisk)
– šport in moralna vzgoja,
– etika športne vzgoje in športne rekreacije,
3. Moralne teorije in osnove etike športa (dr. Jernej Pisk)
– deontološke, teleološke in etike kreposti.
4. Etika v športnih igrah (dr. Olga Markič)
– odnos med tekmovanjem in igro: ali cilj posvečuje sredstva?
– taktični prekršek in varanja.
5. Etične dileme mladih vrhunskih športnikov (dr. Joca Zurc)
– etične dileme in doping v vrhunskem športu otrok in mladostnikov,
– odnos športnik-trener-šola-starši,
– pedagoški pristopi, ki spodbujajo akademski in športni razvoj in uspeh nadarjenih učencev.

10-urni seminar bo potekal na daljavo v okolju MS Teams.

Program poudarja, utemeljuje in osmišlja pomen dialoškosti za namen opolnomočenja strokovnih delavcev in učencev z veščinami sodelovalnega, reflektiranega in kritičnega razmišljanja, s katerim spodbujamo individualne in sodelovalne kritično misleče glasove v raznolikih skupnostih. Prinaša strokovno znanje o moči dialoga, ki vpliva tudi na krepitev socialnih in čustvenih veščin (samozavedanje, socialno zavedanje, odnosne veščine in odgovorno sprejemanje odločitev), ter konkretne primere za pripravo in izvedbo dejavnosti pri pouku, sodelovanje v delavnicah pa omogoča udeležencem preizkušanje v avtentičnih situacijah.

Pridobljeno znanje in veščine bomo sprotno preverjali med izvajanjem programa z vprašanji, iskanjem povezav med teorijo in prakso ter s praktičnimi preizkusi, ki jih bomo po zaključku analizirali in vrednotili. Udeleženci bodo v svojo pripravo vključili pridobljeno znanje in veščine ter posredovali povratno informacijo oz. analizo izvedene ure. Preko spletne komunikacijske  točke bodo udeleženci lahko delili svoje izkušnje in morebitna vprašanja. Prav tako jim bomo omogočili, da se lahko, če bodo izkazali interes, udeležijo hospitacije pri izvajalkah.

8-urni seminar bo potekal v živo, v učilnici Filozofske fakultete UM.

Ciljna skupina so učitelji v osnovnih in srednjih šolah (tako gimnazijah kot strokovnih in poklicnih šolah), knjižničarke/ji v vzgoji in izobraževanju, predavatelji/ce v višji strokovni šoli. in socialni delavci.

V svetu sodobnih množičnih medijev in umetno inteligentnih sistemov sta že in še bolj bosta kritično presojanje in etika ključni veščini za napredovanje skupnosti. Udeleženci bodo krepili zavedanje o pomenu izobraževanja učencev/dijakov o in za veščine kritičnega mišljenja skozi predavanja in delavnice. Vse to se bo pri udeležencih, posredno pa tudi pri njihovem delu z otroki in mladostniki, povečalo njihovo odpornost na dezinformacije in propagando. Predstavljeni in utemeljeni bodo modeli za razvijanje kritičnega mišljenja, avtentične situacije pa bodo omogočale izkustveno učenje, analizo in premislek, kako vsebino predavanja povezati z vsebinami znotraj lastne pedagoške prakse. Udeleženci bodo preizkusili del vsebine pri neposrednem delu z otroki oz. mladostniki, predstavili izkušnje, ki jih bomo skupaj analizirali.

Tako vsebina programa kot praktično delo se nanaša na delo v digitalnem oz. medijskem okolju, uporabo digitalnih vsebin, programov in aplikacij. Pridobljeno znanje in veščine bomo sprotno preverjali med izvajanjem programa z vprašanji, nalogami, iskanjem povezav med teorijo in prakso ter s praktičnimi primeri iz medijskega sveta, ki jih bomo analizirali in vrednotili.

16-urni seminar bo potekal na daljavo, v okolju MS teams.

Program je namenjen učiteljicam in učiteljem slovenščine osnovnih in vseh vrst srednjih šol, svetovalnim delavkam in delavcem, šolskim pedagoginjam in pedagogom, diplomantkam in diplomantom slovenistike 1. in 2. stopnje, absolventkam in absolventom.

Udeleženke_ci bodo še posebej nadgrajevale_i in izpopolnjevale_i kompetence medkulturnosti in poučevanja slovenščine kot drugega in tujega jezika, razvijanja sporazumevalne zmožnosti v slovenščini, ozaveščanja jezikovne in kulturne različnosti, in sicer s pomočjo različnih primerov dobrih praks, ključnih za usvajanje (med)kulturnih in jezikovnih znanj s poudarkom na povezovanju in prepletanju obojega.

Cilji programa so, da udeleženci in udeleženke teoretično in praktično spoznajo, nadgradijo, preoblikujejo, povežejo in uzavestijo:

  • poučevanje in usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika (SDTJ) na različnih jezikovnih ravneh;
  • koncepte domačega in tujega v šolski praksi;
  • koncepte domačega in tujega v jeziku;
  • vpliv družbenega konteksta na usvajanje drugega in tujega jezika;
  • pomen poznavanja lastne kulture in medkulturnih razlik pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika ter doseganju uspešne integracije priseljencev;
  • medkulturno vzgojo in izobraževanje: odgovornost za vključevanje otrok priseljencev
  • sociološki pogled na nacionalizem in njegova ozadja z razmislekom o drugačnih in tujih;
  • slovensko manjšinsko književnost;
  • koncepte domačega in tujega v književnosti;
  • koncepte domačega in tujega v mladinski književnosti.

24-urni seminar bo potekal na daljavo v okolju MS Teams.

Učitelji in učiteljice slovenskega jezika in književnosti, učitelji in učiteljice razrednega pouka, šolski svetovalni delavci in delavke.

Udeleženci in udeleženke bodo:
– spoznali in ob praktičnih primerih razmišljali o ključnih znanjih prepoznavanja potencialov nadarjenih v osnovni šoli,
– spoznali učinkovite didaktične pristope in prilagoditve, tudi z uporabo kombiniranega učenja, digitalne tehnologije in drugih inovativnih pristopov poučevanja in učenja, da lahko vključeni v vzgojno-izobraževalni proces kar najbolje razvijejo svoje potenciale,
– spoznali nekatere učinkovite pedagoške metode in pristope za delo z nadarjenimi,
– razmišljali o možnostih individualizacije, diferenciacije in personalizacije, da bi prepoznavali potencial(e) nadarjenih,
– spoznali in razvijali primere dobre prakse za delo z nadarjenimi,
– pridobili nov(e) pogled(e) za delo z nadarjenimi, za poučevanje in učenje teh ter razvijanje njihovih potencialov (pogosto namreč diferenciramo navzdol, zanemarjamo pa diferenciacijo navzgor; razmislek o zahtevnejših nalogah oz. drugačnih oblikah dela, izzivih za nadarjene ?).

Ključni cilj je, da udeleženci in udeleženke razmišljajo o ključnih znanjih prepoznavanja potencialov nadarjenih v osnovni šoli, spoznajo nekatere učinkovite didaktične pristope za razvijanje potencialov nadarjenih, spoznajo nekatere učinkovite pedagoške metode in pristope za delo za nadarjenimi ter spoznajo in razvijajo primere dobre prakse za delo z nadarjenimi.

16-urni program bo potekal v prostorih Filozofske fakultete UM v Mariboru.

Program je namenjen vzgojiteljicam in vzgojiteljem, učiteljicam in učiteljem različnih (predvsem neslovenističnih) strok, ki po maturi oz. strokovnem izpitu niso več imeli stika s pravopisom.

Ključni cilj je, da udeleženci na novo usvojijo pravopisna znanja, ki so bila morda med njihovim strokovnim izobraževanjem za poklic učečega drugačna, oz. nadgradijo že usvojena pravopisna znanja, da uzavestijo ustrezno pravopisno rabo glede na okoliščine, še posebej pa, da uzavestijo pomen uradnega jezika države kot jezika izobraževanja in ne le učnega predmeta, ki nas obkroža na vsakem koraku.

Udeleženke in udeleženci bodo:

  • spoznali konkretne primere pravopisnih napak v javno dostopnih (tiskanih, spletnih …) besedilih (obvestila, oglasi, ponudbe, vabila, diplomska, magistrska in doktorska dela, ponudbe lektorjev …);
  • ponovili osnovna pravopisna pravila (velika začetnic, ločila, zapisovanje prevzetih besed …);
  • razmišljali o zapletenejših primerih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu;
  • spoznali relevantne jezikovne priročnike in se usposobili za njihovo uporabo;
  • utrdili že usvojeno pravopisno védenje, ga aktualizirali ob novih primerih in znanje nadgradili s konkretnim gradivom iz primerov v javni rabi;
  • pridobili nov pogled na pomen materinščine znotraj medpredmetnega ozaveščanja učečih in učečih se v globalnem (jezikovnem) svetu.

8-urni seminar bo potekal na daljavo v okolju MS Teams.

Prijava
Skip to content