Programi profesionalnega usposabljanja

Programi profesionalnega usposabljanja (PPU) strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju 2025/2026

Seznam programov, ki jih razpisuje Filozofska fakulteta, najdete v e-Katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (KATIS). V rubriki »Izvajalec« izberite »Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta«. Programe na kratko predstavljamo v nadaljevanju.

Program predvideva 8‑urni seminar v živo, namenjen učiteljem nemščine, ki pripravljajo dijake na poklicno maturo iz tega predmeta. Na seminarju bodo udeleženci seznanjeni z rezultati pretekle poklicne mature na področju nemščine. Poseben poudarek bo namenjen 3. izpitni poli (krajši in daljši pisni sestavek), kjer so dosežki dijakov praviloma nižji kot pri ostalih delih izpita. Udeleženci bodo zato imeli priložnost poglobiti didaktična znanja in spretnosti s področja poučevanja pisnega sporočanja ter razvijanja strategij, ki dijakom omogočajo kakovostno pripravo pisnih izdelkov – tudi v okoliščinah, ko imajo dijaki izrazite primanjkljaje v besedišču in slovničnih strukturah zaradi omejenega števila ur pouka.

S tem bodo učitelji dijakom omogočali pridobivanje uporabnega, kakovostnega in trajnega znanja, hkrati pa bodo tudi sami uresničevali načelo vseživljenjskega učenja, ki je temelj za visoko kakovost pouka nemščine.

Izobraževanje bo potekalo pretežno v obliki delavnic, v katerih bodo udeleženci aktivno vključeni v proces učenja. Uporabljene bodo sodobne aktivne metode in oblike dela, ki temeljijo na sodelovalnem učenju, refleksiji lastne prakse ter izmenjavi izkušenj z drugimi praktiki. Ob podpori strokovnjakov s področja didaktike in jezikoslovja bodo učitelji razvijali svoj repertoar metod in strategij poučevanja ter učenja. Pridobljeno znanje bodo lahko neposredno prenesli v svoje pedagoško delo in tako prispevali k večji kakovosti, učinkovitosti in trajnosti učnih dosežkov dijakov.

8-urni program bo izveden v učilnici FF UM.

Program prinaša strokovno znanje o različnih vrstah mišljenja (sodelovalno, skrbno, kritično), potrebnih za kakovostno in uspešno delovanje katerekoli etične skupnosti. Poudarja, utemeljuje in osmišlja tako pomen individualnih glasov v posameznih skupnostih še bolj pa pomen povezanosti raznolikih glasov znotraj skupnosti raziskovanja.

Vsebina programa se nanaša na filozofijo za otroke, program, ki izhaja iz prepričanja, da so otroci že po naravi filozofi, saj se pristno čudijo in sprašujejo o svetu okoli sebe, so radovedni, vedoželjni, ustvarjalni itn. Ker je otroštvo psihološko razvojno obdobje, ko je pravi čas za oblikovanje višjih kognitivnih procesov, razmišljanj, vrednot, je otroško radovednost potrebno opazovati, jo negovati ter načrtno in ciljno usmerjati. S tem omogočamo otrokom razvijanje socialnih in čustvenih veščin, ki mu lahko pomagajo tudi pri soočanju s problemi, hkrati pa vzgajamo avtonomnega in kritično razmišljujočega posameznika, ki rešuje probleme. Posameznik, ki ima svoj glas in se tega zaveda ter ga odgovorno rabi, lahko postane pomemben član dobro delujoče skupnosti.

16-urni program se bo izvajal v štirih delih po štiri ure (kombinirano, na daljavo in fizično v skupini v učilnici FF UM).

Ciljna skupina so učitelji v osnovnih in srednjih šolah (tako gimnazijah kot strokovnih in poklicnih šolah), knjižničarke/ji v vzgoji in izobraževanju, predavatelji/ce v višji strokovni šoli. in socialni delavci.

V svetu sodobnih množičnih medijev in umetno inteligentnih sistemov sta že in še bolj bosta kritično presojanje in etika ključni veščini za napredovanje skupnosti. Udeleženci bodo krepili zavedanje o pomenu izobraževanja učencev/dijakov o in za veščine kritičnega mišljenja skozi predavanja in delavnice. Vse to se bo pri udeležencih, posredno pa tudi pri njihovem delu z otroki in mladostniki, povečalo njihovo odpornost na dezinformacije in propagando. Predstavljeni in utemeljeni bodo modeli za razvijanje kritičnega mišljenja, avtentične situacije pa bodo omogočale izkustveno učenje, analizo in premislek, kako vsebino predavanja povezati z vsebinami znotraj lastne pedagoške prakse. Udeleženci bodo preizkusili del vsebine pri neposrednem delu z otroki oz. mladostniki, predstavili izkušnje, ki jih bomo skupaj analizirali.

Tako vsebina programa kot praktično delo se nanaša na delo v digitalnem oz. medijskem okolju, uporabo digitalnih vsebin, programov in aplikacij. Pridobljeno znanje in veščine bomo sprotno preverjali med izvajanjem programa z vprašanji, nalogami, iskanjem povezav med teorijo in prakso ter s praktičnimi primeri iz medijskega sveta, ki jih bomo analizirali in vrednotili.

16-urni seminar bo potekal na daljavo, v okolju MS teams.

Program je namenjen učiteljicam in učiteljem slovenščine osnovnih in vseh vrst srednjih šol, svetovalnim delavkam in delavcem, šolskim pedagoginjam in pedagogom, diplomantkam in diplomantom slovenistike 1. in 2. stopnje, absolventkam in absolventom.

Udeleženke_ci bodo še posebej nadgrajevale_i in izpopolnjevale_i kompetence medkulturnosti in poučevanja slovenščine kot drugega in tujega jezika, razvijanja sporazumevalne zmožnosti v slovenščini, ozaveščanja jezikovne in kulturne različnosti, in sicer s pomočjo različnih primerov dobrih praks, ključnih za usvajanje (med)kulturnih in jezikovnih znanj s poudarkom na povezovanju in prepletanju obojega.

Cilji programa so, da udeleženci in udeleženke teoretično in praktično spoznajo, nadgradijo, preoblikujejo, povežejo in uzavestijo:

  • poučevanje in usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika (SDTJ) na različnih jezikovnih ravneh;
  • koncepte domačega in tujega v šolski praksi;
  • koncepte domačega in tujega v jeziku;
  • vpliv družbenega konteksta na usvajanje drugega in tujega jezika;
  • pomen poznavanja lastne kulture in medkulturnih razlik pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika ter doseganju uspešne integracije priseljencev;
  • medkulturno vzgojo in izobraževanje: odgovornost za vključevanje otrok priseljencev
  • sociološki pogled na nacionalizem in njegova ozadja z razmislekom o drugačnih in tujih;
  • slovensko manjšinsko književnost;
  • koncepte domačega in tujega v književnosti;
  • koncepte domačega in tujega v mladinski književnosti.

24-urni seminar bo potekal na daljavo v okolju MS Teams.

Učitelji in učiteljice slovenskega jezika in književnosti, učitelji in učiteljice razrednega pouka, šolski svetovalni delavci in delavke.

Udeleženci in udeleženke bodo:
– spoznali in ob praktičnih primerih razmišljali o ključnih znanjih prepoznavanja potencialov nadarjenih v osnovni šoli,
– spoznali učinkovite didaktične pristope in prilagoditve, tudi z uporabo kombiniranega učenja, digitalne tehnologije in drugih inovativnih pristopov poučevanja in učenja, da lahko vključeni v vzgojno-izobraževalni proces kar najbolje razvijejo svoje potenciale,
– spoznali nekatere učinkovite pedagoške metode in pristope za delo z nadarjenimi,
– razmišljali o možnostih individualizacije, diferenciacije in personalizacije, da bi prepoznavali potencial(e) nadarjenih,
– spoznali in razvijali primere dobre prakse za delo z nadarjenimi,
– pridobili nov(e) pogled(e) za delo z nadarjenimi, za poučevanje in učenje teh ter razvijanje njihovih potencialov (pogosto namreč diferenciramo navzdol, zanemarjamo pa diferenciacijo navzgor; razmislek o zahtevnejših nalogah oz. drugačnih oblikah dela, izzivih za nadarjene ?).

Ključni cilj je, da udeleženci in udeleženke razmišljajo o ključnih znanjih prepoznavanja potencialov nadarjenih v osnovni šoli, spoznajo nekatere učinkovite didaktične pristope za razvijanje potencialov nadarjenih, spoznajo nekatere učinkovite pedagoške metode in pristope za delo za nadarjenimi ter spoznajo in razvijajo primere dobre prakse za delo z nadarjenimi.

16-urni program bo potekal v prostorih Filozofske fakultete UM v Mariboru.

Program je namenjen vzgojiteljicam in vzgojiteljem, učiteljicam in učiteljem različnih (predvsem neslovenističnih) strok, ki po maturi oz. strokovnem izpitu niso več imeli stika s pravopisom.

Ključni cilj je, da udeleženci na novo usvojijo pravopisna znanja, ki so bila morda med njihovim strokovnim izobraževanjem za poklic učečega drugačna, oz. nadgradijo že usvojena pravopisna znanja, da uzavestijo ustrezno pravopisno rabo glede na okoliščine, še posebej pa, da uzavestijo pomen uradnega jezika države kot jezika izobraževanja in ne le učnega predmeta, ki nas obkroža na vsakem koraku.

Udeleženke in udeleženci bodo:

  • spoznali konkretne primere pravopisnih napak v javno dostopnih (tiskanih, spletnih …) besedilih (obvestila, oglasi, ponudbe, vabila, diplomska, magistrska in doktorska dela, ponudbe lektorjev …);
  • ponovili osnovna pravopisna pravila (velika začetnic, ločila, zapisovanje prevzetih besed …);
  • razmišljali o zapletenejših primerih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu;
  • spoznali relevantne jezikovne priročnike in se usposobili za njihovo uporabo;
  • utrdili že usvojeno pravopisno védenje, ga aktualizirali ob novih primerih in znanje nadgradili s konkretnim gradivom iz primerov v javni rabi;
  • pridobili nov pogled na pomen materinščine znotraj medpredmetnega ozaveščanja učečih in učečih se v globalnem (jezikovnem) svetu.

8-urni seminar bo potekal na daljavo v okolju MS Teams.

Prijava
Skip to content