Seznam programov, ki jih razpisuje Filozofska fakulteta, najdete v e-Katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (KATIS). V rubriki »Izvajalec« izberite »Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta«. Programe na kratko predstavljamo v nadaljevanju.
Program je namenjen strokovnim delavcem (učiteljicam in učiteljem, šolskim svetovalnim delavkam in delavcem) v osnovni šoli.
Udeleženke in udeleženci: razumejo pomen spodbudnih odnosov za kakovostno delo na šoli; poznajo vlogo vrstniške skupine pri razvoju medvrstniškega nasilja, razumejo dinamiko medvrstniškega nasilja ter načine, kako medvrstniško nasilje preprečevati in se odzivati nanj; poznajo posebnosti spletnega medvrstniškega nasilja ter razumejo vlogo šole pri preprečevanju in odzivanju nanj; poznajo ključne značilnosti uspešnega preventivnega programa za preprečevanje medvrstniškega nasilja; ozavestijo nekaj dobrih praks.
Zastavljeni cilji bodo doseženi z interaktivnimi predavanji, diskusijami, delom v skupinah, študijami primerov, dejavnostmi za ozaveščanje prepričanj, igro vlog in izmenjavo dobrih praks.
Tekom navedenih dejavnosti bodo udeleženke_ci reflektirale_i in prenašale_i nova spoznanja v kontekst lastne pedagoške prakse. Tudi za udeleženke_ce bomo poskusili ustvariti varno in spodbudno učno okolje, ki omogoča vrstniško učenje ter izmenjavo dobrih praks.
Udeleženke_ci bodo imeli med obema srečanja obveznost v obliki domače naloge, katere namen bo prenos spoznanj v prakso, preizkušanje ter refleksija novih izkušenj. Svoje poskuse spreminjanja lastne prakse bodo predstavile_i na drugem srečanju.
8-urni seminar bo potekal kombinirano: na daljavo v okolju MS Teams in fizično v učilnici.
Program je namenjen predvsem učiteljem razrednega pouka, učiteljem biologije, geografije, slovenščine v osnovnih in srednjih šolah.
Na osnovi različnih zgodb bodo medpredmetno povezovalno obravnavane različne teme, ki jim je skupno senzibiliziranje za okolje ter podnebno krizo. Teme bomo obravnavali v različnih korakih v naslednjem vrstnem redu: zgodba kot literarno delo ali narativni element, elementi v zgodbi kot izhodišče za obravnavo določenega družbenega pojava, prehod na pojav(e) podnebne (tudi širše okoljske) krize.
Udeleženci bodo skozi prispevke posameznih strokovnjakinj preko izhodišča (tj. obravnave literarnih del) prešli na obravnavo različnih pojavov v okviru podnebne (in širše okoljske) krize.
V prispevkih bodo upoštevani cilji iz različnih učnih načrtov (jeziki, spoznavanje okolja, naravoslovje, geografija, biologija), pri čemer bodo slušatelji uzavestili povezanost področij na primeru podnebne (in širše okoljske) krize. To bo omogočilo holistični pogled na posamezne pojave.
Obravnava tako literarnih besedil kot pojavov podnebne (in širše okoljske) krize bo vsebovala konstruktivne komponente pogleda na prihodnost, in sicer tako s stališča reševanja podnebne (in širše okoljske) krize ter s stališča prilagajanja novim razmeram. Vse to bo obravnavano glede na ciljne skupine, ki jih slušatelji poučujejo, kar pomeni tako vsebinsko kot didaktično prilagoditev.
8-urni seminar bo potekal na daljavo v okolju MS Teams.
Program je namenjen učiteljem temeljnih in strokovnih naravoslovnih in družboslovnih predmetov (geografija, biologija, turizem, naravovarstvo, biotehnologije itd.).
Sklop 1: V ospredju je odprto učno okolje (tukaj bodo učitelji izvedeli o možnostih poučevanja pouka ali delov pouka v naravi s poudarkom na prepoznavanju in zaznavanju ekosistemov in njihovih storitev, predstavljene bodo vsebinske in metodološke možnosti izobraževanja, koriščenje že opremljenih učnih poti in učilnic v naravi ter praktični primeri iz Učnega poligona za samooskrbo Dole vezani na vsebine ekoremediacij, na naravi temlječih rešitev, permakulutre, biodinamike in vitalnega življenja).
Sklop 2: Holistična samooskrba (v tem vsebinskem sklopu bodo prikazane poti, kako do večje samooskrbe s podporo ekosistemskim storitvam, osredotočenost bo na naravne pridelovalne sisteme, kot so regenerativno, vegansko miroljubno, ekološko in biodinamično, ki pozitivno vplivajo ohranjenost prsti, vode, rastlin. Predstavljene bodo tudi smernice odgovornega prehranjevanja, ki zaradi potrebe po zmanjšanju pristiskov na Zemljo strmijo k opuščanju potratnih pridelkov. Podelili bomo tudi priporočila za vitalno življenje kot motivacijo za zavedanje, da le sami vplivamo na svoje fizično in duhovno zdravje, kar bi učitelji kot multiplikatorji delili med svoje dijake).
Sklop 3: Permakultura (pristop življenja, ki je močno povezan z naravnimi procesi, delovanjem ekosistemov in njihovih storitev vse bolj dobiva svetovno podporo prav zato, ker je permakulturno življenje stalno, trajno brez uničevanja ekosistemov. Na osnovi teh pristopov so se vzpostavile rodovne posesti, katerih cilj je skrb za naravne vire. Prav tako temelji na ponovni rabi, na izmenjavi dobrih, na poglobljenem odnosu do kozmičnih sil, ki neposredno vplivajo na procese na Zemlji. To je iztočnica za vse, ki želijo kvalitetno in notranje bogato življenje).
24-urni seminar bo potekal na daljavo v okolju MS Teams.
Program je v prvi vrsti namenjen profesorjem razrednega pouka in profesorjem predmetnih področij v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole ter šolskim svetovalnim delavcem v osnovni šoli.
Program je sestavljen iz dveh tematskih sklopov, ki sledijo postavljenim ciljem ter vključujejo tako teoretična predavanja kot tudi praktične delavnice. Izvedene bodo naslednje dejavnosti:
1.Vsebine in didaktični pristopi k vzgoji za zdravje v šoli (4 P):
– Pomen krepitve zdravega življenjskega sloga za otrokov razvoj, dobro počutje in uspeh v šoli;
– Posebnosti didaktike vzgoje za zdravje.
2. Načrtovanje aktivnosti vzgoje za zdravje za spodbujanje dobrega počutja in učne uspešnosti učencev v osnovni šoli (4 D):
– Načrtovanje, izvajanje in evalviranje vzgoje za zdravje v razredu,
– Načrtovanje aktivnosti vzgoje za zdrave s pomočjo gibalne aktivnosti za spodbujanje dobrega počutja in šolske uspešnosti učencev v prvem, drugem ali tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole.
Vsebina programa se neposredno povezuje s peto prednostno temo programov profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju 2023/24. V ospredju usposabljanja bo opolnomočenje učiteljev na področju socialno-čustvenih kompetenc in zagotavljanja dobrobiti otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Ciljna skupina so učitelji in šolski svetovalni delavci v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole, ko poteka intenziven proces otrokove socializacije in usvajanje navad zdravega življenjskega sloga. Kompetence učiteljev za prepoznavanje otrokovih težav z zdravjem, čustvenih stisk, šibkejših socialnih spretnosti in neustreznega življenjskega sloga ter poznavanje strategij za njihovo izboljšanje so ključni za zagotavljanje kakovostnega pedagoškega procesa in dobrega počutja vseh učencev v šoli.
Z obravnavo aktualnih spoznanj na področju vloge krepitve zdravega življenjskega sloga za otrokov razvoj, zdravje in učno uspešnost bodo udeleženci ozavestili pomen in učinke promocije zdravja in vzgoje za zdravje v šolskem okolju. Vrednotili bodo lasten življenjski slog ter svojo vlogo zdravstvenega vzgojitelja v razredu. V drugem delu usposabljanja bodo udeleženci teoretične vsebine neposredno prenesli in uporabili v praksi. S pomočjo delavnic ter manjših nalog, ki jih bodo izvajali v svojem delovnem okolju (razred, svetovalna služba), bodo preizkusili različne didaktične pristope vzgoje za zdravje na področju spodbujanja čustvenih in socialnih kompetenc učencev, njihovega dobrega počutja v šoli ter krepitve zdravega življenjskega sloga. V praktičnem delu bo poseben poudarek namenjen strategijam in pristopom, kako motivirati otroka za športno in gibalno udejstvovanje tako v šoli kot tudi v prostem času. Predstavljeni bodo primeri dobrih praks in konkretne aktivnosti, ki jih lahko učitelj izvaja skupaj z učenci med poukom.
8-urni seminar bo potekal na daljavo v okolju MS Teams.
Izobraževanje “Etika v športu mladih” naslavlja aktualna vprašanja, kaj pomeni intenzivno udejstvovanje v športu za mladega odraščajočega otroka in mladostnika, kako šport lahko uporabimo kot sredstvo vzgoje ter kako zagotovimo varno in spodbudno okolje za razvoj mladih nadarjenih športnikov.
Ciljna skupina so učitelji v osnovnih šolah, učitelji v srednjih strokovnih in poklicnih šolah ter gimnazijah, šolski svetovalni delavci.
Etika športa je osrednja disciplina filozofije športa, ki odgovarja na vprašanja in dileme sodobnega športa. Zagotovo gre za področje, ki je najbolj na očeh javnosti, saj o (ne)etičnih potezah dnevno poročajo mediji in neetična ravnanja športnikov obsojajo ter jih športna javnost želi v čim večji meri odpraviti (npr. testi dopinga). Poleg tega domnevna nemoralnost na športnem tekmovališču izniči tudi največje športne dosežke. Uspešne športnike dajemo mladim za zgled, zato od njih pričakujemo visoka moralna merila. Na področju etike v športu mladih pa se odpirajo številna dodatna vprašanja, kaj pomeni intenzivno udejstvovanje v športu za mladega odraščajočega otroka in mladostnika, in sicer z vidika njegovega telesnega in duševnega razvoja in zdravja kot tudi šolske uspešnosti. V vzgoji in izobraževanju, zlasti med učitelji, trenerji in šolskimi svetovalnimi delavci, primanjkuje poznavanje teoretskih osnov moralnega presojanja kot tudi prepoznavanje etičnih dilem pri mladih športnikov, ki omogoča oblikovanje ustreznih pedagoških pristopov, ki bi mladim nadarjenim športnikom omogočalo inkluzivno vključevanje v pedagoški proces ter hkrati razvoj njihovih potencialov na področju športa. Del te vrzeli poskuša zapolniti pričujoči seminar.
Vsebina programa zajema temeljna področja etike ter aplikacijo etičnih norm na vzgojo in izobraževanje mladih talentiranih športnikov v osnovni in srednji šoli.
Podrobnejši načrt vsebine seminarja:
1. Nadarjeni mladi športniki v šoli (dr. Joca Zurc)
– inkluzija nadarjenih učencev v šoli,
– usklajevanje športne in akademske karierne poti pri mladih športnikih,
– ustrezni didaktični pristopi in prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za uspešno inkluzijo mladih nadarjenih športnikov.
2. Šport kot sredstvo vzgoje (dr. Jernej Pisk)
– šport in moralna vzgoja,
– etika športne vzgoje in športne rekreacije,
3. Moralne teorije in osnove etike športa (dr. Jernej Pisk)
– deontološke, teleološke in etike kreposti.
4. Etika v športnih igrah (dr. Olga Markič)
– odnos med tekmovanjem in igro: ali cilj posvečuje sredstva?
– taktični prekršek in varanja.
5. Etične dileme mladih vrhunskih športnikov (dr. Joca Zurc)
– etične dileme in doping v vrhunskem športu otrok in mladostnikov,
– odnos športnik-trener-šola-starši,
– pedagoški pristopi, ki spodbujajo akademski in športni razvoj in uspeh nadarjenih učencev.
10-urni seminar bo potekal na daljavo v okolju MS Teams:
Vsebina programa se nanaša na filozofijo za otroke, program, ki izhaja iz prepričanja, da so otroci že po naravi filozofi, saj se pristno čudijo in sprašujejo o svetu okoli sebe, so radovedni, vedoželjni, ustvarjalni itn. Ker je otroštvo psihološko razvojno obdobje, ko je pravi čas za oblikovanje višjih kognitivnih procesov, razmišljanj, vrednot, je otroško radovednost potrebno opazovati, jo negovati ter načrtno in ciljno usmerjati. S tem omogočamo otrokom razvijanje socialnih in čustvenih veščin, ki mu lahko pomagajo tudi pri soočanju s problemi, hkrati pa vzgajamo avtonomnega in kritično razmišljujočega posameznika, ki rešuje probleme. Posameznik, ki ima svoj glas in se tega zaveda ter ga odgovorno rabi, lahko postane pomemben član dobro delujoče skupnosti.
Udeleženci bodo usvajali vsebino programa skozi predavanja, delavnice in vaje. Predstavljeni, utemeljeni in modelirani bodo procesi vzpostavljanja skupnosti raziskovanja, v kateri poteka sproščena, strukturirana in filozofska diskusija. Udeleženci bodo postavljeni v avtentične situacije varnega in spodbudnega okolja, ki bodo omogočale izkustveno učenje, analizo in premislek, kako doživeto povezati z želeno vsebino znotraj lastne skupine otrok/učencev.
8-urni seminar bo potekal v živo, v učilnici Filozofske fakultete UM.
program je namenjen učiteljem_icam v osnovni šoli, učiteljem_icam v strokovni oziroma poklicni šoli, učiteljem_icam v gimnaziji, ravnateljem_icam, vodjem enot oziroma podružnic, pomočnikom_cam ravnatelja_ice.
Vsebina programa se nanaša na pomen kritičnega mišljenja tako za življenje posameznikov kot za sobivanje in delovanje posameznikov v raznolikih sodelovalnih skupnostih aktivnih državljanov. Ker je v ospredju slednjih zelo pomembna tudi naravnanost za sodelovalno mišljenje in skupno dobro, je vsebina programa povezana z osveščanjem udeležencev za nujnost sodelovalnega mišljenja za dobrobit trajnostne skupnosti. Sodelujoči bodo spoznali pomen in krepili veščine obojega, prav tako bodo spoznali in preizkušali, kako prepoznati izzive, sodobne probleme ter kako oblikovati vprašanja za spodbujanje obojega za razvoj trajnostne skupnosti.
Vsebina programa se nanaša na pomen kritičnega mišljenja tako za življenje posameznikov kot za sobivanje in delovanje posameznikov v raznolikih sodelovalnih skupnostih aktivnih državljanov. Ker je v ospredju slednjih zelo pomembna tudi naravnanost za sodelovalno mišljenje in skupno dobro, je vsebina programa prav tako povezana z osveščanjem udeležencev za nujnost sodelovalnega mišljenja za dobrobit skupnosti.
S sodelujočimi bomo preiskovali pomen kritičnega in sodelovalnega mišljenja ter krepili veščine le-tega pri delu v razredu in v kolektivu, saj so nujne za vzpostavljanje in ohranjanje raznolikih trajnostnih skupnosti (od razreda do države). Sodelujoči bodo imeli možnost preizkušati predstavljeno inovativno metodo dela.
8-urni seminar bo potekal v živo, v učilnici Filozofske fakultete UM.
Ciljna skupina so učitelji v osnovnih in srednjih šolah (tako gimnazijah kot strokovnih in poklicnih šolah), vzgojitelji v domovih in socialni delavci.
Vsebina programa se nanaša na spoznavanje in razumevanje delovanja množičnih medijev, pomen medijske svobode in njeno omejenost, pomen kritičnega mišljenja pri oblikovanju, sprejemanju in vrednotenju medijskih vsebin/informacij, vprašanja in primere, kako izobraziti učence/dijake v odgovorne ter etične ustvarjalce in uporabnike medijskih vsebin, razpravo o vplivih novih tehnologij in medijskih vsebin na posameznika in družbo ipd.
Osnovni namen progama je seznaniti udeležence z zgoraj zapisanimi vsebinami, sodelovalno in kritično premišljevati njihove prednosti in morebitne omejitve, postaviti pod vprašaj aktualne medijske informacije na različnih vrstah množičnih medijih, izmenjati izkušnje med udeleženci, krepiti zavedanje udeležencev o pomenu izobraževanja za učencev/dijakov v etične soustvarjalce in uporabnike medijskih vsebin itn.
Udeleženci bodo usvajali vsebino programa skozi predavanja in delavnice. Predstavljeni in utemeljeni bodo modeli za razvijanje kritičnega udeležencev ter posredno učencev. Udeleženci bodo postavljeni v avtentične situacije, ki bodo omogočale izkustveno učenje, analizo in premislek, kako vsebino predavanja povezati z vsebinami znotraj lastne skupine učencev/dijakov in/ali medpredmetnega sodelovanja.
8-urni seminar bo potekal na daljavo, v okolju MS teams.
Program je namenjen učiteljicam in učiteljem slovenskega jezika, ki v programih splošne gimnazije dijake pripravljajo na maturo iz slovenskega jezika.
Udeleženke_ci bodo skozi prispevke posameznih strokovnjakov obravnavali literarna dela izbrana za maturo 2025. V prispevkih bodo upoštevani cilji iz učnega načrta, obenem pa bo s pogledi skozi perspektivo različnih raziskovalnih področij omogočen kompleksnejši pogled na predpisana literarna dela.
Dramski deli Jančarja in Kocbeka, izbrani za esej na splošni maturi iz slovenščine, s tematskim sklopom ‘Človek na razpotjih časa’, bodo predstavljena skozi literarnokomparativistično, sociološko in zgodovinsko perspektivo ter skozi perspektivo didaktike književnosti:
– Prozno delo Draga jančarja (red. prof. dr. Silvija Borovnik, Oddelek za slovanske jezike in književnost FF UM);
– Ljubezen med strahom in pogumom – človek na razpotjih časa: primerjalna analiza maturitetnih dram 2025 (Drago Meglič, Gimnazija Murska Sobota);
– Kocbekove novele v kontekstu družbene polarizacije nekoč in danes (red. prof. dr. Miran Lavrič, Oddelek za sociologijo FF UM);
– Vojna v Kocbekovi zbirki novel in v Jančarjevem romanu med mitom in živo izkušnjo (izr. prof. dr. Aleš Maver, Oddelek za zgodovino FF UM).
8-urni seminar bo potekal na daljavo v okolju MS Teams.
Udeleženke in udeleženci, t. j. učiteljice in učitelji nemščine na programih, kjer se izvaja poklicna matura iz nemščine, se bodo na seminarju podrobneje seznanili s spremembami, ki so se začele izvajati na podlagi PIK 2024 ter z možnostmi, kako pripraviti dijakinje in dijake na uspešno reševanje nalog slušnega razumevanja. Tako na teoretični kot tudi praktični ravni bodo udeleženke in udeleženci spoznali razne možnosti postopnega vodenja dijakinj in dijakov k razvijanju slušnega razumevanja besedil v tujem jeziku – nemščini. Udeleženke in udeleženci se bodo preizkušali v vrednotenju ustnega dela izpita. Seznanili se bodo s tipi nalog preverjanja slušnega razumevanja kot tudi z vrednotenjem le-tega.
Cilji programa:
– Seznanitev s podatki in s prvimi ugotovitvami izvedbe izpita iz nemščine na PM 2024
– Seznanitev in delo z različnimi možnostmi motivacije in priprave dijakinj in dijakov na reševanje nalog slušnega razumevanja.
– Seznanitev in delo z različnimi tipi vaj in vrednotenje slušnega razumevanja.
– Analiza in diskusija pomembnejših vidikov vrednotenja ustnega dela izpita iz nemščine na ravni A2.
Seminar bo potekal v živo, v učilnici Filozofske fakultete UM.
Program je namenjen učiteljicam in učiteljem slovenščine osnovnih in vseh vrst srednjih šol, svetovalnim delavkam in delavcem, šolskim pedagoginjam in pedagogom, diplomantkam in diplomantom slovenistike 1. in 2. stopnje, absolventkam in absolventom.
Udeleženke_ci bodo še posebej nadgrajevale_i in izpopolnjevale_i kompetence medkulturnosti in poučevanja slovenščine kot drugega in tujega jezika, razvijanja sporazumevalne zmožnosti v slovenščini, ozaveščanja jezikovne in kulturne različnosti, in sicer s pomočjo različnih primerov dobrih praks, ključnih za usvajanje (med)kulturnih in jezikovnih znanj s poudarkom na povezovanju in prepletanju obojega.
Cilji programa so, da udeleženci in udeleženke teoretično in praktično spoznajo, nadgradijo, preoblikujejo, povežejo in uzavestijo:
24-urni seminar bo potekal na daljavo v okolju MS Teams.
Učitelji in učiteljice slovenskega jezika in književnosti, učitelji in učiteljice razrednega pouka, šolski svetovalni delavci in delavke.
Udeleženci in udeleženke bodo:
– spoznali in ob praktičnih primerih razmišljali o ključnih znanjih prepoznavanja potencialov nadarjenih v osnovni šoli,
– spoznali učinkovite didaktične pristope in prilagoditve, tudi z uporabo kombiniranega učenja, digitalne tehnologije in drugih inovativnih pristopov poučevanja in učenja, da lahko vključeni v vzgojno-izobraževalni proces kar najbolje razvijejo svoje potenciale,
– spoznali nekatere učinkovite pedagoške metode in pristope za delo z nadarjenimi,
– razmišljali o možnostih individualizacije, diferenciacije in personalizacije, da bi prepoznavali potencial(e) nadarjenih,
– spoznali in razvijali primere dobre prakse za delo z nadarjenimi,
– pridobili nov(e) pogled(e) za delo z nadarjenimi, za poučevanje in učenje teh ter razvijanje njihovih potencialov (pogosto namreč diferenciramo navzdol, zanemarjamo pa diferenciacijo navzgor; razmislek o zahtevnejših nalogah oz. drugačnih oblikah dela, izzivih za nadarjene ?).
Ključni cilj je, da udeleženci in udeleženke razmišljajo o ključnih znanjih prepoznavanja potencialov nadarjenih v osnovni šoli, spoznajo nekatere učinkovite didaktične pristope za razvijanje potencialov nadarjenih, spoznajo nekatere učinkovite pedagoške metode in pristope za delo za nadarjenimi ter spoznajo in razvijajo primere dobre prakse za delo z nadarjenimi.
16-urni program bo potekal v prostorih Filozofske fakultete UM v Mariboru.
Program je namenjen vzgojiteljicam in vzgojiteljem, učiteljicam in učiteljem različnih (predvsem neslovenističnih) strok, ki po maturi oz. strokovnem izpitu niso več imeli stika s pravopisom.
Ključni cilj je, da udeleženci na novo usvojijo pravopisna znanja, ki so bila morda med njihovim strokovnim izobraževanjem za poklic učečega drugačna, oz. nadgradijo že usvojena pravopisna znanja, da uzavestijo ustrezno pravopisno rabo glede na okoliščine, še posebej pa, da uzavestijo pomen uradnega jezika države kot jezika izobraževanja in ne le učnega predmeta, ki nas obkroža na vsakem koraku.
Udeleženke in udeleženci bodo:
8-urni seminar bo potekal na daljavo v okolju MS Teams.