MUF

red. prof. dr. Bojana Vončina (Fakulteta za strojništvo UM)

dr. Bojana Vončina je redni profesor na Fakulteti za strojništvo s predmetnega področja materiali. Predava kemijo, pametne materiale, recikliranje in metode recikliranja ter ekotoksikologijo. Raziskovalno se ukvarja s kemijskim recikliranjem plastike in tekstilnih materialov ter s pripravo tekstilnih materialov, ki kontrolirano sproščajo aktivne snovi ali pa se pod vplivom svetlobe ali toplote različno obarvajo (fotokromni in termokromni materiali).

Pametni materiali

Pametni materiali so snovi, ki zaznajo in se po možnosti tudi odzovejo na različne zunanje dražljaje (stimule). Dražljaji so lahko mehanske, toplotne, kemične, električne, magnetne,… narave.

mag. Sabina Taškar Beloglavec (Ekonomsko-poslovna fakulteta UM)

Sabina Taškar Beloglavec je višja predavateljica na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Raziskovalno in strokovno se ukvarja s področjem financ – s poslovnimi in bančnimi financami ter finančnimi trgi in denarništvom.

Na slednje področje vsebinsko sodi tudi letošnje predavanje.

“Digitalne valute in block chain tehnologije”

Prav na področju denarja se v zadnjem času dogaja zelo veliko, od kripotvalut, ki jih že dodobra poznamo (npr. Bitcoin), pa do centralno bančnih digitalnih valut, ki so v redkih državah že zakonito plačilno sredstvo, v mnogih pa se pospešeno razvijajo in uvajajo. Novosti so podprte z najnovejšo tehnologijo, ki omogoča nastajanje novih denarnih oblik.

red. prof. Jana Ambrožič Dolinšek (Fakulteta za naravoslovje in matematiko & Pedagoška fakulteta UM)

Kot otrok sem se rada igrala zunaj, v naravi in se podila po bližnjem gozdu. Med počitnicami sem pomagala staršem in stricu pri cepljenju vrtnic in sadnega drevja. Nato me je pritegnil šport in odbojka, ki sem jo nazadnje zamenjala za študij biologije ter biološkega izobraževanja. Rastline so postale in ostale moje stalne spremljevalke in stalni vir čudenja, radovednosti in občudovanja. Sedaj so predmet mojega raziskovanja in izobraževanja pri čemer se trudim, da to navdušenje prenašam na druge. 

Kdo živi na moji glavi?

Naglavna uš je nadloga, s katero se je marsikdo že srečal. Na predavanju bomo poskušali odgovoriti na vprašanja kot so:  Kako in zakaj se naselijo naših glavah? Kakšen je njihov življenjski cikel? Kako to pomaga da se jih rešimo? Ali in kako lahko preprečim njihovo razširjanje? Na koncu bomo poskušali pojasniti nekatere mite povezane z ušmi, ter premagati strah in gnus povezan s temi bolj ali manj nadležnimi bitji.

asist. Dejan Zemljak (Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM)

Dejan Zemljak je diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, Univerze v Mariboru, leta 2019 pa je še zaključil magistrski študijski program Izobraževalna matematika in Izobraževalna tehnika. Ker ga zanima veliko zadev in je zelo radoveden, se je odločil za doktorski študijski program Tehnika – področje izobraževanja na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, Univerze v Mariboru. Na oddelku za tehniko tako raziskuje različna področja, še posebej ga zanima poučevanje tehnike in tehnologije, okoljevarstvo, računalniško modeliranje, obdelava materialov itd.

Zelena energija – energija prihodnosti?

Na predavanju boste spoznali, kako pridobivamo električno energijo v Sloveniji in svetu. Raziskali bomo tudi, če je takšen način pridobivanja energije v redu ali bi morali poiskati nove načine pridobivanja energije. Razmišljanje nas bo peljalo od fosilnih goriv do obnovljivih virov energije ter zelene energije. Na koncu pa bomo ugotavljali, če je zelena energija res tako zelena, kot se nam zdi.

doc. dr. Smiljana Garner (Filozofska fakulteta UM)

dr. Smiljana Gartner je članica Oddelka za filozofijo na Filozofski fakulteti UM.

Ali so Harry Potter, Dreco Malfoy in Aristotel lahko prijatelji?

Ali potrebujemo prijatelje? Ali je prijatelj tisti, ki ti pove, da imaš na obrazu packo? Ali lahko ima nekdo, ki laže, prijatelja? Ali je prijatelj tisti, s katerim se zabavaš? Ali ima prijatelj rad tebe ali tisto, kar imaš? Ali pred prijateljem paziš, kaj rečeš? Ali bi prijatelja vprašal, če lahko pri testu od njega prepisuješ? Ali bi ti, če je tvoj prijatelj, to dovolil? Odgovore na ta in na številna druga bomo preiskovali na MUF-u pri uri filozofije.

izr. prof. dr. Andrej Naterer (Filozofska fakulteta UM)

Izr. prof. dr. Andrej Naterer je zaposlen na Oddelku z sociologijo, Univerze v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja s problemi otrok, otroštva in mladino, ter kvalitativnimi pristopi pri proučevanju družbenih pojavov. Je avtor antropološke monografije Bomži, cestni otroci v Makejevki in istoimenskega dokumentarnega filma.

Mladi, stres in strah

Zakaj je mlade strah dogodkov, ki se najverjetneje ne bodo nikoli zgodili?

red. prof. Jana Ambrožič Dolinšek (Fakulteta za naravoslovje in matematiko & Pedagoška fakulteta UM)

Kot otrok sem se rada igrala zunaj, v naravi in se podila po bližnjem gozdu. Med počitnicami sem pomagala staršem in stricu pri cepljenju vrtnic in sadnega drevja. Nato me je pritegnil šport in odbojka, ki sem jo nazadnje zamenjala za študij biologije ter biološkega izobraževanja. Rastline so postale in ostale moje stalne spremljevalke in stalni vir čudenja, radovednosti in občudovanja. Sedaj so predmet mojega raziskovanja in izobraževanja pri čemer se trudim, da to navdušenje prenašam na druge. 

doc. dr. Vladimir Grubelnik (Fakulteta za naravoslovje in matematiko  UM)

Vladimir Grubelnik je docent za predmetno področje fizika. Ima več let delovnih izkušenj na področju pedagoškega in raziskovalnega dela. Raziskovalno delo Vladimirja Grubelnika obsega matematično modeliranje dinamičnih sistemov, pri čemer velja izpostaviti obravnavo bioloških sistemov in prenos matematičnega modeliranja na področje izobraževanja. Sodeluje tudi pri izobraževanju odraslih in mladih. Na področju osnovnošolskega izobraževanja si prizadeva približati astronomske vsebine mladim. Izvedel je številne astronomske delavnice in objavil številne strokovne prispevke s področja astronomije. Vladimir Grubelnik je tudi avtor in urednik učbenikov za naravoslovne predmete. Hobije in želje iz otroških dni, ko je žele postati grafični oblikovalec, danes izraža kot ilustrator in grafični oblikovalec učbenikov, strokovnih revij in številnih promocijskih gradiv.

Pogoji za življenje v vesolju

Na predavanju boste spoznali nastanek gradnikov, ki so ključni za razvoj življenja na Zemlji in kakšna je njihova zastopanost drugod v vesolju. Pogovarjali se bomo o različnih bioloških in fizikalnih dejavnikih, ki pomembno vplivajo na razvoj življenja, kot ga poznamo na Zemlji. Posebej bomo izpostavili pomen vode za življenje in spoznali najnovejša odkritja o zastopanosti vode v vesolju. Seznanili se bomo tudi z najnovejšo tehnologijo, ki omogoča iskanje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd in so primerni za razvoj oziroma obstoj življenja.

doc. dr. Simona Pulko (Filozofska fakulteta UM)

Dr. Simona Pulko je docentka za didaktiko slovenskega jezika in književnosti na Oddelku za slovanske jezike in književnost na Filozofski fakulteti UM.

O drevesu želja, stari in novi odeji ter še o čem

Kako se ljudje odzivamo na neznano? Kako sprejemamo drugačnost, kako različnost? Ali smo pripravljeni sprejemati razlike med nami? Ali so naše sovrstnice in sovrstniki zmeraj prijazni do nas? Kaj so sobivanje, strpnost in medkulturnost?

O tem in še marsikaterem vprašanju bomo razmišljali na sprehodu skozi skrivnosten svet literature. Res je, tudi na takšna vprašanja nam ponuja odgovore.

doc. dr. Melanija Larisa Fabčič (Filozofska fakulteta UM, Oddelek za germanistiko)

To, da sem odraščala v dvojezičnem okolju, v »trikotniku« med Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, me je že kot otroka navdušilo za jezike in vzbudilo mojo radovednost glede razlik in podobnosti med njimi. Še posebej pa me je zanimalo, kaj vse jezik pove »med vrsticami« in v »prenesenem pomenu«.  

Poleg tega pa sta me že zelo zgodaj očarala tudi jezik filma in jezik glasbe. Zato ne preseneča, da sem si želela posti filmska režiserka in glasbenica in – mogoče malo bolj presenetljivo – tudi detektivka J. In vse to sem na nek način tudi počela in počnem v življenju: raziskujem povezavo med (vizualnim) mišljenjem in jezikom, poučujem nemški jezik, ustvarjam alternativno-rockovsko glasbo in z velikim užitkom gledam ogromno filmov ter občasno tudi pišem o njih. 

Zakaj je madžarščina tako “težka”?

Za jezik naših severovzhodnih sosedov pogosto pravijo, da je zelo težek in čuden.
In ta predsodek se trmasto drži. Eden od razlogov je, da madžarščina zveni zelo drugače od večine jezikov – pravilna izgovorjava zato predstavlja izziv. Skoraj nobena beseda ne zveni znano ali primerljivo s slovenskimi besedami ali besedami drugih sosedskih jezikov, stavčna zgradba je drugačna, oblikovno je zelo bogata (ima 18 sklonov!!), njena abeceda šteje več črk in še in še 😊.
Drugačnost madžarščine je povezana z dejstvom, da – za razliko od večine evropskih jezikov – pripada ugrofinski jezikovni družini. Kar pa ne pomeni, da se je ne da naučiti. In pri podrobnejšem pogledu se izkaže, da dejansko ni tako zelo drugačna (vsi jeziki imajo nekaj skupnega, sploh pa sosedski), predvsem pa, da je zelo zanimiva.

doc. dr. Valentina Bevc Varl (Filozofska fakulteta UM, Oddelek za umetnostno zgodovino)

Valentina Bevc Varl je iz lutkovne družine, saj sta se oba starša ukvarjala z lutkarstvom. Za svoj študij si je izbrala umetnostno zgodovino, ker jo je umetnost malo bolj zanimala kot zgodovina in ker je rada potovala. Diplomirala in doktorirala je na Univerzi Karla Franza v Gradcu. Od leta 1997 je zaposlena kot kustodinja v Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer skrbi za različne muzejske predmete. Še posebej pri srcu ji je zbirka stekla, o kateri je napisala knjigo, in mariborski slikarji, katerih slike hranijo v muzeju. Muzejsko delo je detektivsko, saj skozi raziskovanje pisnih in slikovnih virov ter predmetov, odkrivamo vedno nove stvari.

Doc. dr. Valentina Bevc Varl je tudi predavateljica na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete UM.

Umetnost Starega Egipta

Na predavanju UMETNOST STAREGA EGIPTA se bomo podali v svet piramid, ogromnih templjev in slavnih faraonov. Izvedeli bomo kaj je papirus in kako se izdeluje, ter  spoznali hieroglifsko pisavo. Za trenutek bomo tudi sami postali pisarji … Še sreča, da so raziskovalci v Egiptu ves čas na delu, sicer bi ti stari spomeniki ostali skriti in zamedeni s puščavskim peskom. Res pa je, da se o svojih odkritjih med seboj zmeraj ne strinjajo …  So piramide res postavili vesoljci? So pod njimi res zakopani velikani? In čemu so sploh služile? Veliko vprašanj si bomo zastavili in skupaj o njih razmišljali. Da pa nas ne bo doletelo kakšno fraraonovo prekletstvo, nas bodo varovali majhni hroščki skarabeji, simboli sreče v Starem Egiptu … Dobrodošli!

izr. prof. dr. Saška Lipovšek

Dr. Saška Lipovšek je izredna profesorica za področje Biologija celice na Medicinski fakulteti in Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM.

Raznolikost celic

Spoznavali bomo zanimiv, našim očem neviden, svet celic. Pogovarjali se bomo o različnih vrstah celic, njihovi zgradbi in procesih v njih. Izbrane vrste celic bomo lahko tudi opazovali in se tako sami prepričali o raznolikosti njihovih oblik.

Projektni tim ZELEN.KOM

https://zelen.kom.ff.um.si/about-us/sodelujoci-na-projektu/

Nič več smučanja na Pohorju?

Pogosto slišimo, da ima naš planet svoje meje, preko katerih ne smemo iti, če želimo, da bo zdrav. Nekaj teh mej smo z onesnaževanjem že prestopili in grozi, da bomo prestopili še naslednje. Zato moramo spremeniti naše navade in pomagati Zemlji. O tem pogosto poslušate v šoli, na MUF-u pa bi vam radi predstavili, kako naj govorimo in pišemo o zdravju našega planeta, da bodo ljudje res verjeli, da mu je potrebno pomagati. Ogledali si bomo, kaj se dogaja v naši okolici, kako se spreminja naše okolje in komu verjamemo, ko o tem poslušamo. Na Filozofski fakulteti se s temi vprašanji ukvarjamo v projektu ZELEN.KOM in nekatera pomembna spoznanja bi radi delili z mini študentkami in študenti. 

doc. dr. Vita Štukovnik (Filozofska fakulteta UM) 

Opis:  doc. dr. Vita Štukovnik je po izobrazbi je univerzitetna diplomirana psihologinja (Filozofska fakulteta UL), doktorica znanosti na področju medicinskih ved (Medicinska fakulteta UL) in specialistka klinične psihologije. Na področju vedenjske medicine spanja se je izobraževala pri priznanih strokovnjakih medicine spanja v tujini, dolgoletno sodeluje tudi z Ambulanto za motnje spanja na UKCLJ.   

Je docentka za področje psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, predhodno je dolgoletno delovala na Nevrološki kliniki UKC LJ. Kot kognitivno-vedenjska terapevtka vodi različne programe za obvladovanje nespečnosti in doseganje optimalnega spanja.  

Deluje tudi na področju promocije zdravega spanja ter izobraževanja strokovne in laične javnosti o doseganju zdravega spanja s pomočjo nefarmakoloških pristopov.  

Ali je spanec res boljši kot žganec?

Vsebina: pogovarjali se bomo o tem, kaj se dogaja v naših možganih med spanjem, zakaj nihče ne more živeti brez spanja ter katere spalne navade nam lahko pomagajo k boljšemu šolskemu uspehu, zmagi na nogometni tekmi in manj poškodbam pri vožnji kolesa.  

Izvedeli pa boste tudi, kdo spi več: majhni otroci ali muce? 🙂  

asist.  Eva Veler (Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM)

Eva Veler je magistrica biologije in ekologije z naravovarstvom, zaposlena kot asistentka za zoologijo na Oddelku za biologijo FNM. Njeno delo je osredotočeno predvsem na etologijo in fiziologijo živali, to znanje pa poskuša prenesti tudi na področje vzgoje psov. Ljudem in psom želi pomagati sobivati na način, ki temelji na razvoju medsebojnega zaupanja in upošteva naravne značilnosti domačega psa (Canis familiaris) kot biološke vrste s specifičnimi ekološkimi in vedenjskimi potrebami.

So voda, hrana in zrak res dovolj, da je moj ljubljenček srečen in zdrav?

Ste se kdaj vprašali, kako bi izgledalo življenje vaših ljubljenčkov, če bi živeli v naravi? Kaj bi počeli, če jih ne bi z ničemer omejevali?
Čeprav večina skrbnikov živali dobro poskrbi, da so te nahranjene, fizično zdrave in imajo svežo vodo, pogosto pozabimo na to, da ima vsaka žival tudi posebne vedenjske potrebe, ki so za njihovo dobro počutje prav tako pomembne kot hrana, voda in zrak.  

Vse živali  si morajo v naravi na primer same poiskati hrano. Pri tem se gibljejo na za njih značilen način, raziskujejo okolje in rešujejo tudi mnoge miselne izzive. Za ta vedenja so prilagojene in prav je, da našim ljubljenčkom omogočimo, da se tudi obnašajo, kakor je za njih naravno.  

Na predavanju se nam bo pridružila psička Neli. Skupaj bova praktično prikazali nekaj preprostih aktivnosti, s katerimi lahko popestrimo vsakdan naših kužkov in zadovoljimo njihovo naravno potrebo po raziskovanju okolja, iskanju hrane, sledenju »plenu« ipd.