ZUF

Zrela univerza FF UM

Zrela Univerza Filozofske fakultete Univerze v Mariboru vabi vse, ki štejete vsaj 55 let, da postanete naše študentke in študenti. Naš program je zelo razgiban. Pokrivamo najrazličnejša vsebinska področja ter gostimo uveljavljene in zanimive predavateljice in predavatelje različnih fakultet Univerze v Mariboru.

Študijsko leto začne oktobra in traja do konca maja. Od študijskega leta 2021/2022 naša predavanja gostujejo enkrat mesečno na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Knjižnici Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah.

Program ZUF Maribor se izvaja na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, Koroška 160, v predavalnici 0.1/FF. Predavanja potekajo vsak drugi torek v mesecu ob 17. uri. Predavanja trajajo 60 minut, zatem pa je 15 minut namenjenih odprti razpravi.

Mediji o nas:

RTVSLO, Dobro jutro, 22. 9. 2022 – “Zrela univerza vabi študente nad 55 let”

Radio Maribor, Jutranji program, 9. 9. 2022 – “Zrela univerza v Mariboru vabi”

Televizija Maribor, Dobro jutro, 8. 10. 2014 – “Zrela univerza”

Program ZUF Maribor 2023/2024

Lidija Kocbek Šaherl (Medicinska fakulteta)

Sem visokošolska učiteljica in predstojnica katedre za Anatomijo, histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti UM. Sodelujem tudi kot predavateljica na programu Športno treniranje na PEF UM. Zanimive zgodbe in primeri iz pripovedovanja pokojne ome, ki je bila po poklicu babica, v časih, ko so ženske rojevale še doma, so v meni vzbudile zanimanje za medicino. Poklicna pot me je tako najprej vodila na srednjo zdravstveno šolo, nato na Veterinarsko fakulteto in nazadnje še na Medicinsko fakulteto, kjer sem doktorirala in diplomirala in tukaj delam že 16 let. Raziskovalno se ukvarjam s področjem anatomskih variacij žil, metodami balzamiranja teles in metodami poučevanja anatomije. Sem žena, mama dveh sinov, ljubiteljica živali, narave in smučanja.

 

Iz Oči v oči

Oko je organ vida, ki predstavlja enega izmed naših najpomembnejših čutov s katerim doživljamo svet okoli nas. Več kot 75 % informacij, ki jih dobimo iz okolice, sestavljajo vizualne informacije. Po delovanju lahko oko primerjamo s fotoaparatom. Oba zbirata svetlobo in jo pretvorita v sliko, ki jo pomaga leča še izostriti. Tako kot fotoaparat usmeri svetlobo na film in ustvari sliko, tudi oko ustvari sliko tako, da usmeri svetlobo na specializirano plast celic, na mrežnico. Od tam zbrane informacije o svetlobi, barvi različnih odtenkov, obliki, velikosti in oddaljenosti predmetov, gibanju potujejo po vidnem živcu v možgane.

V predavanju bo ob pomoči plastičnega modela predstavljena zgradba in delovanje očesa v povezavi z  najpogostejšimi težavami, ki vplivajo na funkcijo. Poleg tega bomo videli, da nam pogled v oči lahko izda marsikatero skrivnost o dogajanju v telesu.

Mihaela Kežman (Fakulteta za turizem in Filozofska fakulteta UM)

Doc. dr. Mihaela Kežman je asistentka na Filozofski fakulteti, Fakulteti za turizem in Almi Mater Europaea ter ustanoviteljica Zavoda Prosum, v okviru katerega dela predvsem s starejšimi.

 

Vpliv fraktalne risbe na duševno zdravje starejših

Fraktalna risba ima dokazane pozitivne učinke na duševno zdravje, saj lahko z njeno redno uporabo zmanjšamo stres, tesnobnost, se osredotočimo in umirimo. Razvijamo tudi kreativnost ter razvijamo kognitivne sposobnosti, ki so pomembne tudi pri starejših, saj prav njihov upad vodi v mnoge (zdravstvene) težave. Na predavanju bomo spregovorili o vplivu fraktalne risbe kot oblike art terapije na duševno zdravje.

Po predavanju bo mogoče nadaljevati srečanje še ob konkretni izkušnji risanja fraktalne risbe.

Nike Duh, mag. um. zgod. in mag. medkult. germ. (SAZU, Filozofska fakulteta)

Nike Duh je doktorska študentka umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in v sklopu programa Mladi raziskovalec zaposlena kot asistentka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta (ZRC SAZU UIFS). Raziskovalno se posveča srednjeveškemu stenskemu slikarstvu na Slovenskem, dokumentiranju srednjeveške umetnosti v času 19. stoletja in pred prvo svetovno vojno, ter zgodnjim umetnostnim topografom za območje današnje Slovenije.

 

Wolfgang Beltracchi: od obsojenega ponarejevalca umetnin do kultne osebnosti

Ali bi verjeli, če bi vam nekdo rekel, da obstaja možnost, da je umetnina, ki je bila iz strani strokovnjakov prepoznana kot original, katere pristnost so potrdile preiskave materiala in je bila vrsto let razstavljena v eni izmed svetovno znanih galerij, v bistvu zgolj ponaredek?

V sklopu predavanja bo predstavljeno življenje in delovanje še živečega iz Nemčije izvirajočega ponarejevalca umetnin Wolfganga Beltracchija (*1951), ki je s pomočjo svoje žene Helene (*1958) vrsto let služil z deli, ki jih je naslikal v stilu posameznih priznanih umetnikov. S ponarejenim delom nadrealista Maxa Ernsta (1891–1976) je Beltracchiju uspelo priti celo na naslovnico svetovno znane avkcijske hiše Christie’s. Za razkritje njegovega prevarantstva je bila na koncu usodna bela barva z vsebnostjo titana, ki jo je uporabil pri slikanju ponaredka umetnika Heinricha Campendonka (1889–1957) z naslovom Rotes Bild mit Pferden. Slika, ki naj bi nastala leta 1914, je tako vsebovala pigment, ki so ga začeli proizvajati šele več kot dve desetletji kasneje. Čeprav sta zakonca Beltracchi zaradi ponarejanja umetnin leta 2011 tudi za nekaj let pristala v zaporu, sta požela ogromno medijske prepoznavnosti, saj so o njunem življenju posneli več dokumentarcev, hkrati pa sta imela tudi svoj samostojni televizijski format Der Meisterfälscher. Ein Fall für Beltracchi (2014–2016).

Tematiko Beltracchi je potrebno obravnavati z visoko stopnjo kritičnosti, saj gre za osebi, ki sta umetnostni trg oškodovali za več deset milijonov evrov, hkrati pa so mediji prispevali k podcenjevanju in minimiziranju škode, ki sta jo z njunim delovanjem povzročila. Sledeč Beltracchijevim besedam, naj bi namreč v muzejih in galerijah še zmeraj bilo približno 250 del, pri katerih gre za ponaredke, nastale izpod njegove roke. V predavanju bomo spregovorili o zakoncih Beltracchi in o načinu in metodah, ki sta jih uporabila pri ponarejanju in prodaji umetnin. Hkrati bo govora o medijski prisotnosti imenovanih zakoncev v zadnjih letih kot tudi o uveljavitvi Beltracchija kot umetnika, ki sedaj prodaja dela pod svojim imenom. V obliki krajšega ekskurza bosta predstavljeni tudi tematiki ponarejanja umetnin v preteklosti in sodobnih metod odkrivanja ponaredkov.

Izr. prof. dr. Aleš Maver je predavatelj na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Je latinist, ki so mu poleg antike pri srcu številke, zato ga zelo zanimajo tudi vsakovrstne volitve. Je pa tudi zgodovinar, ki se bolje kot pri ročnih delih znajde pri delu z jezikom, zato zelo rad predava. V prostem času najbolj uživa v vožnji z vlakom, najraje po Nemčiji.

izr. prof. dr. Andrej Naterer

Andrej Naterer je zaposlen na Oddelku z sociologijo, Univerze v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja s problemi otrok, otroštva in mladino, ter kvalitativnimi pristopi pri proučevanju družbenih pojavov. Je avtor antropološke monografije Bomži, cestni otroci v Makejevki in istoimenskega dokumentarnega filma.

 

Zakaj Ukrajina še ni umrla in še dolgo ne bo? 

Ob nekoliko prilagojenem začetku ukrajinske himne bova spregovorila o zgodovini in sedanjosti Ukrajine, ki po površini ni samo največja država, ležeča zgolj v Evropi, marveč je v tem trenutku (na žalost) tudi najbolj znana. Predavanje bo sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu bo v ospredju pisana zgodovina dežele in različnih zgodovinskih pokrajin, iz katerih je sestavljena. Kar nekaj pozornosti bo posvečene tudi številnim podobnostim med zgodovinskimi izkušnjami Slovencev in Ukrajincev, pa tudi nekaterim bistvenim razlikam. Seveda se ne bova izognila niti ukrajinskim sosedom.

V drugem delu bo “glavna junakinja” vojna Rusije proti Ukrajini, ki se je v bistvu začela že z okupacijo Krima leta 2014, na vso državo pa se je razširila februarja 2022 in še vedno traja. Nekaj besed bo namenjenih vzrokom in povodom za prvo in drugo fazo vojne, nakar bo govor o poteku fronte, glavnih bojiščih, oborožitvi in trpljenju civilnega prebivalstva.

Niko Šetar (Filozofska fakulteta)

Leta 2020 sem magistriral iz filozofije, s temo na področju filozofije umetne inteligence, in anglistike, kasneje istega leta pa začel s študijem na doktorskem programu na Oddelku za filozofijo kot mladi raziskovalec. V letu 2021 sem preživel semester na izmenjavi CEEPUS v Krakovu, kjer sem se izpopolnjeval na področju filozofije znanosti in filozofije tehnologije. Kljub spremembi osrednje teme raziskovanja v okviru doktorskega študija nadaljujem tudi z raziskovanjem filozofije umetne inteligence, na področju katere sem v preteklih letih izdal dva izvirna znanstvena članka ter izvedel številna predavanja, tako v okviru pedagoškega dela na fakulteti kot izven. Poleti 2023 bom o tej temi predaval tudi na Mednarodni poletni šoli filozofije v Osijeku.

 

Umetna inteligenca: orodje, oseba ali grožnja?

Hitro napredujoč razvoj umetne inteligence v zadnjih letih odpira mnoga moralna in etična vprašanja. Začne se s splošno etiko avtomatizacije – če samovozeč avtomobil zbije pešca, kdo je kriv? Voznik? Avtomobil? Proizvajalec? Kaj pomenijo algoritmi kot so ChatGPT in Midjourney za prihodnost raziskovalnih, umetniških in drugih poklicov – gre za orodja, ki nam lahko olajšajo delo, ali metodo, ki nas lahko v celoti nadomesti? Nadaljuje se s človeku-podobno umetno inteligenco, takšno, h kateri stremimo, in ki bi utegnila imeti zavest in mnenja. Gre še zmeraj za orodje, ali gre za novo vrsto življenja, novo vrsto osebe s pravicami in dolžnostmi? Konča se pri teoretično predpostavljenih singularnih umetnih inteligencah – bi nam tovrstna umetna bitja želela in bila pripravljena pomagati, ali bi pomenila konec naše civilizacije? Skozi ta spekter vprašanj se bomo sprehodili na predavanju.

Andreja Špernjak (Fakulteta za naravoslovje in matematiko)

Andreja Špernjak je docentka za področje didaktike biologije, kjer na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM, študente pripravlja za poklic učitelja biologije. Pri opravljanju dela s študenti zelo uživa, saj meni, da biti učitelj pomeni veliko več kot poklic, verjame, da je to poslanstvo, zato navdihuje mlade rodove za zanimivo in uspešno poučevanje biologije.

 

Zakaj smem pojesti 100 g riževih vafljev in zakaj ne 100 g arašidov naenkrat?

Predavanje bo kombinacija teoretičnega in praktične demonstracije vsebnosti energijske vrednosti različnih živil, pri čemer bomo potrdili oz. zavrnili predvidevanje, da je vseeno ali pojemo 100 g arašidov ali 100 g riževih vafljev, saj 100 g, je 100 g, in teh 100 g enako vpliva na delovanje človeškega telesa.

Dejan Dinevski (Medicinska fakulteta, Pedagoška fakulteta)

Dr. Dejan Dinevski je redni profesor za področje informacijskih sistemov na Medicinski in Pedagoški in fakulteti Univerze v Mariboru. Je nosilec predmetnih sklopov Biomedicinska informatika, Telemedicina in E-izobraževanje. Na vseh naštetih področjih je raziskovalno in razvojno aktiven. Je avtor več deset znanstvenih publikacij s področja biomedicinske informatike. Ukvarja se tudi z raziskovanjem vpliva sprostitvenih tehnik, joge, meditacije in čuječnosti na zdravje in kvaliteto življenja.

 

Umetna inteligenca v medicini

V predavanju bomo predstavili intenziven razvoj umetne inteligence (UI) v zadnjem letu in pokazali kako se le-ta uporablja v medicini.

Odkar je IBM-ov računalnik Watson l. 2011 zmagal v TV kvizu in se je njegova razvojna ekipa posvetila medicinski uporabi, se je začel intenziven razvoj uporabe umetne inteligence v medicini. V diagnosticiranju redkih bolezni je UI že enakovredna najboljšemu specialistu. Uspešno interpretira diagnostične slike iz RTG, MRI in CT ter pomaga pri pisanju izvida. V vsakodnevni praksi se uporablja pri terapiji rakavih bolezni, najbolj razširjeno v radioterapiji. Preko senzorjev spremlja stanje (recimo srčnega utripa, krvnega pritiska, vzorcev gibanja, tudi načina življenja nasploh) in opozarja bolnika, svojce ali pa zdravnika – odvisno od potrebe in konteksta.

Zanimivo je, da UI lahko uspešno svetuje zdravniku tudi glede načina pogovora s pacientom – celo v vlogi psihološkega svetovanja in primernega izražanje empatije. UI dobiva pomembno vlogo tudi v psihoterapiji. Programi za izvajanje vedenjsko kognitivne terapije uspešno delujejo že več kot deset let in pomagajo mnogim ljudem z različnimi psihičnimi težavami. UI v kombinaciji z navidezno resničnostjo se uporablja v rehabilitaciji pa tudi pri premagovanju stresa in tesnobnosti ter soočenju s kronično bolečino in fobijami.

Ima pa UI v medicini tudi precej težav, ki se nanašajo predvsem na vprašanje ali je zaupanja vredna. Največji oviri za uporabo UI v klinični praksi sta transparentnost in razložljivost. UI večinoma ne zna pojasniti zakaj nekaj svetuje oziroma razložiti kako je prišla do določenega zaključka. Tretja velika težava so napake, ki jih dela UI. Ne glede na to, da se zanesljivost UI izboljšuje, bo vedno obstajala možnost napak. Pri uporabi UI je še veliko drugih etičnih zadržkov in ti so najbolj izraziti predvsem v medicini. Če omenimo še pomembnost osebnega odnosa med zdravnikom in pacientom, smo našteli glavne razloge zaradi katerih UI v bližnji prihodnosti ne more nadomestiti zdravnika.

ZELEN.KOM (Filozofska fakulteta)

Komuniciranje podnebnih sprememb je novo področje raziskovanja v Sloveniji, ki ga na Univerzi v Mariboru nagovarjamo s projektom ZELEN.KOM. Izhodišče projekta predstavlja interakcija med novimi znanstvenimi dognanji na področju okoljskih sprememb in načinom prenosa teh v širšo javnost. V sklopu projekta bomo pripravili krajše izobraževalne module za različne ciljne skupine. Vsebino soustvarjajo strokovnjakinje in strokovnjaki iz 10 različnih področij. Z interdisciplinarnim pristopom želimo pokazati, kako uspešno komunicirati o podnebnih spremembah in okoljski krizi.

 

Adijo, rizling?

Znanost si je enotna v tem, da živimo v času podnebne krize, da jo je povzročil človek in da se bo ta kriza poglobila, če ne bomo ukrepali. Znanstveniki so si torej enotni v tem, da smo prekoračili nekatere meje našega planeta in da grozi, da bomo prekoračili še naslednje. Povsod po svetu najdemo sicer ljudi, ki temu ne verjamejo in trdijo, da podnebne krize ni. Vendar edini problem niso ti dvomljivci, temveč večina prebivalstva, ki sicer nekako zaupa znanosti, a vseeno v vsakdanjem življenju ne ravna tako, da bi krizo začeli reševati. So torej vsi ljudje v bistvu dvomljivci? Ali pa ne vedo, kaj lahko v svojem življenju spremenijo, da bo šlo našemu planetu bolje? Mogoče pa predstavljajo problem tisti, ki razmišljajo o tem, kako bi se prilagodili življenju v času podnebne krize in ne razmišljajo o tem, kako bi krizo reševali? Vsa ta vprašanja imajo skupni imenovalec: kako ljudem sporočati dejstva, namere, načrte o reševanju podnebne krize? Kako jih sporočati tako, da bodo ljudje pripravljeni nekaj storiti? V predavanju boste s člani projektnega tima ZELEN.KOM s Filozofske fakultete UM šli skupaj po poteh komuniciranja o podnebju, tleh, živalih, rastlinah in še čem …

Prijava

Prijavite se tako, da izpolnite spodnji obrazec najkasneje do 5. 10. 2023  ali nas pokličete na telefonsko številko 02 22 93 805 (Tanja Grosman).

Šolnina znaša 45 evrov za vseh osem predavanj.

V oktobru bodo vsi prijavljeni prejeli račun za plačilo šolnine preko transakcijskega računa FF UM.

Prijavni obrazec








S prijavo se strinjam z vsebino pravilnika Zrele univerze FF in dovoljujem slikanje in snemanje med predavanji.

Galerije

Predavanja 2017/2018

Podelitev diplom 2016/2017

Pomlad na ZUF-u (ekskurzija na Ptuj 19. 5. 2017)

Predavanja 2016/2017

Ekipa ZUF

Smo zavzeta skupina profesoric in profesorjev, ki s svojim delom spodbuja učenje v vseh življenjskih obdobjih.

Skip to content