ZUF

doc. dr. Martin Bele (Filozofska fakulteta)

Doc. dr. Martin Bele je zaposlen na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete UM. Raziskovalno se ukvarja predvsem s srednjeveško zgodovino današnje slovenske Štajerske. Je avtor monografije “Pogumni vojaki in zviti politiki: boji in spletke spodnještajerskih plemičev v 13. stoletju”. Prav tako je soavtor monografije “Snovalci sodobnega mesta ob Dravi: mariborski župani : 1850-1941”.

SPREHOD PO ZGODOVINSKEM MARIBORU 13. 10. 2026

Na predavanju se bomo sprehodili po Mariboru, začeli bomo na Maistrovem trgu, končali pa pri Stari trti. Hodili bomo po ulicah starega mesta in se pogovarjali o mariborski zgodovini med 12. in 21. stoletjem, o njenih ulicah, stavbah in znanih osebnostih.

red. prof. dr. Silvija Borovnik (Filozofska fakulteta)

Prof. dr. Silvija Borovnik je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskuje predvsem književnost 20. in 21. stoletja, zlasti prozo in dramatiko. S posebno pozornostjo se posveča ženskemu avtorstvu v slovenski literarni zgodovini, pa tudi različnim vidikom medkulturnosti in večkulturnosti v literaturi. Raziskuje še slovensko-nemške oz. avstrijske ter slovensko-poljske literarne stike. Objavlja v domačih in tujih znanstvenih revijah, na Univerzi v Mariboru pa so v zbirki Zora, ki jo ureja prof. dr. Marko Jesenšek, izšle njene znanstvene monografije Književne študije (2012), Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti (2017) in Ugledati se v drugem. Slovenska književnost v medkulturnem kontekstu (2022).

PISATELJICA ZOFKA KVEDER, UPORNICA ZOPER STEREOTIPE 10. 11. 2026

Zofka Kveder je vstopila v slovensko književnost na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Novejša literarna spoznanja poudarjajo, da je bila v času, ko je bilo literarno snovanje pretežno moška dejavnost, drzna in inovativna osebnost. Priborila si je ugled v slovenskem, češkem in hrvaškem slovstvenem svetu, pisala pa je v slovenščini, nemščini in hrvaščini. V njenih delih se prvič pojavi ženska kot upornica zoper tradicijo. V ženske like je vgradila svoja opažanja in kritiko tedanjega ženskega življenja na Slovenskem. Zofka Kveder je bila samorastnica in nadarjena pisateljica, ki se je zavedala neenakopravnega položaja žensk, njihove podrejenosti in trpljenja zaradi neuresničenih intelektualnih želja. Njeno pisateljevanje je izražalo upor zoper patriarhalne vzorce življenja. Njena prva zbirka črtic Misterij žene (1900) je razkrivala tabuizirane podobe iz slovenskega življenja. Prinašala je teme, o katerih bi morala kot ženska molčati, kot so nasilje v družini in alkoholizem, ter kritiko pobožnjaštva in vloge Cerkve. Njena dela so rušila podobo idealizirane slovenske družine, zato je bila kritika iz konzervativnih krogov zgrožena. Kljub poniževanju je vztrajala v pisanju. Podpora pisateljic iz kroga Slovenke in Ivana Cankarja ji je veliko pomenila. Vstopala je brez ženskih predhodnic, a uspelo ji je marsikaj, o čemer so lahko ženske njenega časa samo sanjale. Postala je prva slovenska klasikinja, prva avtorica v Zbranih delih slovenskih pisateljev.

red. prof. dr. Andraž Stožer (Medicinska fakulteta)

Leta 1987 sem od dedka iz Nemčije dobil svoj prvi set kock LEGO in približno naslednjih deset let sem bil prepričan, da bom arhitekt, gradbeni ali strojni inženir. Z vsako škatlo kock se je želja samo povečevala. Leta 1997 sem se hudo poškodoval med smučanjem in takrat se je porodila ideja, da bom zdravnik. Vmes so zaradi fascinacije nad naravo bila precej močna prepričanja, da bom biolog, kemik ali fizik. In ker sem zmeraj rad bral, sem za svoje morebitno drugo življenje vedno mislil, da bom jezikoslovec, etimolog ali pisatelj. Na koncu gimnazije se je bilo treba odločiti in medicina se je med vsemi možnostmi v največji meri zdela kot pribežališče vseh mojih skritih želja. Na koncu sem postal fiziolog in pri svojem delu rabim veliko inženirskega načina razmišljanja, ogromno znanja biologije, kemije in fizike, za sorodnike in prijatelje (posebno, ko imajo zdravstvene težave) sem še vedno zdravnik, prav tako pa mi pri delu zelo prav pride fascinacija nad jeziki in pisano besedo. Vse življenje sem trdo delal in sledil svojim željam in zdaj opravljam poklic, za katerega dolgo sploh nisem vedel, da obstaja, a je zame sanjski.

Faber est suae quique fortunae.

ZAKAJ NE MOREM DIHATI?  8. 12. 2026

Predavatelj nam bo pripravil zanimivo predavanje, tokrat o našem respiratornem sistemu in o dejavnikih vpliva, ki niso vedno telesni…

Spomnimo se njegovih prejšnjih predavanj: Srce razbija, kriči in strelja (ZUF 2021/2022) in Sladki in manj sladki vidiki sladkorne bolezni: od prvih opisov bolezni do koncepta ozdravljivosti (ZUF 2022/2023).

doc. dr. Gregor Antoličič (SRC SAZU)

Gregor Antoličič je zgodovinar in raziskovalec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. V svojem raziskovalnem delu se posveča politični, družbeni in kulturni zgodovini poznega 19. in prve polovice 20. stoletja, zlasti obdobju prve svetovne vojne, razpadu habsburške monarhije ter postimperialni tranziciji v srednjeevropskem prostoru. Posebej ga zanimajo družbene posledice vojne ter položaj ranljivih skupin, kot so vdove, sirote, vojni invalidi, begunci ter ženske in otroci. Sodeluje pri raziskovalnih projektih, mednarodnih konferencah, razstavah in učbeniških projektih ter prispeva k prenosu historiografskega znanja v akademski in širši javni prostor. Je avtor številnih znanstvenih monografij in člankov.

CESARICA SISI. MED MITIZACIJO, STEREOTIPI IN ZGODOVINSKO REALNOSTJO  12. 1. 2027

Predavanje bo osvetlilo življenje avstrijske cesarice in ogrske kraljice Elizabete Bavarske (1837–1898), bolj znane kot Sisi, ene najbolj prepoznavnih ženskih osebnosti evropske zgodovine. Njena podoba je skozi desetletja postala predmet številnih mitov, stereotipov in idealiziranih predstav, ki so jih utrdili predvsem filmi, romani in popularna kultura. Na podlagi najnovejših zgodovinskih raziskav izvedenih v toku priprav na pisanje monografije Sisi. Nerazumljena cesarica bo predavanje predstavilo razliko med priljubljeno podobo »pravljične cesarice« in zgodovinsko resničnostjo. Predavanje bo obravnavalo tudi vprašanje, zakaj je Sisi že več kot stoletje predmet izjemnega zanimanja javnosti in kako se je njena podoba spreminjala od časa njenega življenja do danes.

red. prof. dr. Jana Ambrožič Dolinšek (Fakulteta za naravoslovje in matematiko)

Kot otrok sem se rada igrala zunaj, v naravi in se podila po bližnjem gozdu. Med počitnicami sem pomagala staršem in stricu pri cepljenju vrtnic in sadnega drevja. Nato me je pritegnil šport in odbojka, ki sem jo nazadnje zamenjala za študij biologije ter biološkega izobraževanja. Rastline in druga živa bitja so postale in ostale moje stalne spremljevalke in stalni vir čudenja, radovednosti in občudovanja. Sedaj so predmet mojega pedagoškega dela, raziskovanja in pri čemer se trudim, da to navdušenje prenašam na druge.

ZELIŠČA NA MISIJI – KAKO NASTANE JÄGERMEISTER 9. 2. 2027

Na predavanju bomo predstavili, kako je nastala legenda Jägermeistra, kdaj in kdo ga je razvil ter kaj vemo o receptu, njegovih sestavinah in nastanku Jägermeistra. Razložili bomo, kakšno vlogo imajo rastline, kateri rastlinski deli se uporabljajo, kaj sta maceracija in zorenje ter kakšna je vloga vode, sladkorja in alkohola. Osvetlili bomo, zakaj ima takšen okus, kakšni so miti in zanimivosti ter kako ga degustirati. Pokazali bomo, kako je povezan s tradicijo, v čem je skrivnost njegove priljubljenosti in ali pri tem pomembno vlogo igra tudi sodobni marketing.

doc. dr. Katja Drnovšek (Pravna fakulteta)

Katja Drnovšek je docentka na Pravni fakulteti UM, kjer je pedagoško in raziskovalno aktivna predvsem na področjih dednega prava, družinskega prava, dokaznega prava, filozofije in teorije prava. Na Filozofski fakulteti UM predava o angleški pravni terminologiji in prevajanju pravnih besedil. Na področju dednega prava je nedavno sodelovala pri pripravi dveh komentarjev Zakona o dedovanju, sicer pa se v zadnjem času posveča tudi raznim vprašanjem, povezanim s pravnimi in etičnimi vidiki digitalizacije.

DEDOVANJE BREZ PRESENEČENJ – KAKO POSKRBETI ZA USODO SVOJEGA PREMOŽENJA      9. 3. 2027

Z dedovanjem so pogosto povezana neprijetna vprašanja in odločitve, ki jih z mislijo, da imamo za njihovo urejanje še dovolj časa, odlagamo v prihodnost. Zato se v zapuščinskih postopkih nemalokrat pojavijo nepotrebni zapleti, ki bi se jim bilo mogoče izogniti že z nekaj preprostimi in pravočasnimi ukrepi. Na predavanju bomo na razumljiv in praktičen način pojasnili, kako poteka dedovanje, kdo deduje, kadar oporoke ni, ter kako lahko z oporoko ali pogodbo poskrbimo, da bo premoženje razdeljeno v skladu z našimi željami. Govorili bomo tudi o nujnih deležih, razdedinjenju in drugih pasteh, ki lahko povzročijo neželene spore med dediči.

izr. prof. dr. Danijela Lahe (Filozofska fakulteta)

Danijela Lahe je izredna profesorica na Oddelku za sociologijo Univerze v Mariboru. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v medkulturne študije mladih, s posebnim poudarkom na družinski dinamiki in izobraževalnih okoljih. Raziskuje tudi na področju socialne gerontologije, s poudarkom na odnosu do staranja in starejših ter medgeneracijskem sodelovanju.

DOM ZA VSE ŽIVLJENJE – KAKO NAČRTOVATI BIVANJE V STAROSTI  13. 4. 2027

Večina ljudi si želi tudi v starosti čim dlje živeti v svojem domu, vendar se le redki pravočasno vprašamo, ali je naš dom pripravljen na prihodnja življenjska obdobja. Na predavanju bomo spregovorili o tem, kako lahko z majhnimi spremembami ustvarimo varnejše, udobnejše in bolj podporno bivalno okolje, ki spodbuja samostojnost in kakovost življenja. Predstavili bomo sodobne možnosti bivanja v starosti, od prilagoditve doma in uporabe novih tehnologij do različnih oblik skupnostnega in podpornega bivanja. Razmišljali bomo tudi o tem, zakaj dom ni le prostor, kjer živimo, temveč pomemben del naše identitete, varnosti in medosebnih odnosov. Predavanje bo ponudilo številne praktične nasvete, spodbudilo razmislek o prihodnosti ter odprlo prostor za izmenjavo izkušenj in pogovor.

Meta Pivec (Botanični vrt UM)

Ogled botaničnega vrta 11. 5. 2027

V prijetnem okolju Botaničnega vrta Univerze v Mariboru in v družbi z Meto Pivec, ki nas bo vpeljala v pisano paleto uporabnosti rastlin, tudi tistih samoraslih, ki rastejo med gredicami, bomo zaključili študijsko leto s podelitvijo ZUF priznanj.