Zrela Univerza Filozofske fakultete Univerze v Mariboru vabi vse, ki štejete vsaj 55 let, da postanete naše študentke in študenti. Naš program je zelo razgiban. Pokrivamo najrazličnejša vsebinska področja ter gostimo uveljavljene in zanimive predavateljice in predavatelje različnih fakultet Univerze v Mariboru.

Študijsko leto začne oktobra in traja do konca maja. Od študijskega leta 2021/2022 so naša predavanja gostujejo enkrat mesečno na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Knjižnici Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah.

Program ZUF Maribor se izvaja na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, Koroška 160, v predavalnici 2.12/FF. Predavanja potekajo vsak drugi torek v mesecu ob 17. uri. Predavanja trajajo 60 minut, zatem pa je 15 minut namenjenih odprti razpravi.

Program

Program ZUF Maribor

Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je posledica avtoimunskega uničenja celic, ki proizvajajo in izločajo inzulin, ali poslabšanja njihovega delovanja in njihovega propada zaradi kronične preobremenitve. V prvem primeru govorimo o sladkorni bolezni tipa 1, v drugem pa o sladkorni bolezni tipa 2. V predavanju se bom dotaknil obeh tipov sladkorne bolezni, podrobno pa posvetil predvsem tipu 2, ki ni le bistveno pogostejši (predstavlja približno 95 % vseh oblik), ampak se z njim raziskovalno ukvarjamo tudi na našem inštitutu. Za sladkorno bolezen tipa 2 je značilno, da nastane zaradi zmanjšane občutljivosti tkiv za učinke inzulina. Vzrok te zmanjšane občutljivosti je skoraj zagotovo prekomerno nalaganje maščobnih rezerv v maščevju in drugih tkivih, kjer maščobnih rezerv ne bi smelo biti, predvsem v mišicah, jetrih in trebušni slinavki. Presežek maščobnih rezerv pa je posledica pozitivne kalorične bilance, to je vnosa energije, ki je večji od porabe. Posledica zmanjšane občutljivosti tkiv pa je kompenzatorni odziv celic, ki izločajo inzulin, kar vodi v povečano izločanje inzulina in preprečevanje sladkorne bolezni, dokler večje količine inzulina uspejo manj občutljiva tkiva prepričati, da še naprej skladiščijo energijske rezerve. Zaradi kronične preobremenitve pa te celice postopoma začno v svojem delovanju pešati in tudi propadati, inzulina ni več dovolj, to pa vodi v polno izraženo sladkorno bolezen tipa 2. Do pred približno 10 leti je veljalo, da sladkorna bolezen ni ozdravljiva in tudi da nezaustavljivo napreduje, tako da bolniki prej ali slej potrebujejo terapijo z injekcijami inzulina. Potem pa je prišla študija, ki je pokazala, da je sladkorna bolezen vsaj za nekaj časa povsem ozdravljiva, če le bolniki dovolj shujšajo. V predavanju bom podrobno predstavil to študijo in naše lastne raziskave na laboratorijskih miših s sladkorno boleznijo, ki te izsledke potrjujejo.

Izr.  prof. dr. Andraž Stožer, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru

Leta 1987 sem od dedka iz Nemčije dobil svoj prvi set kock LEGO in približno naslednjih deset let sem bil prepričan, da bom arhitekt, gradbeni ali strojni inženir. Z vsako škatlo kock se je želja samo povečevala. Leta 1997 sem se hudo poškodoval med smučanjem in takrat se je porodila ideja, da bom zdravnik. Vmes so zaradi fascinacije nad naravo bila precej močna prepričanja, da bom biolog, kemik ali fizik. In ker sem zmeraj rad bral, sem za svoje morebitno drugo življenje vedno mislil, da bom jezikoslovec, etimolog ali pisatelj. Na koncu gimnazije se je bilo treba odločiti in medicina se je med vsemi možnostmi v največji meri zdela kot pribežališče vseh mojih skritih želja. Na koncu sem postal fiziolog in pri svojem delu rabim veliko inženirskega načina razmišljanja, ogromno znanja biologije, kemije in fizike, za sorodnike in prijatelje (posebno, ko imajo zdravstvene težave) sem še vedno zdravnik, prav tako pa mi pri delu zelo prav pride fascinacija nad jeziki in pisano besedo. Vse življenje sem trdo delal in sledil svojim željam in zdaj opravljam poklic, za katerega dolgo sploh nisem vedel, da obstaja, a je zame sanjski.

Faber est suae quique fortunae.

Spoznali bomo zanimive prostore, skrite za pročelji mestnih hiš, ki so ves čas čisto blizu, a jih le redko poznamo. Predstavili bomo njihovo spreminjanje od 19. do 21. stoletja, ugotavljali, čemu so bila v različnih obdobjih namenjena, v čem je njihov šarm in kako so vpeta v družbene spremembe. Izvedeli bomo, kako pojav pralnih strojev, televizijskih sprejemnikov in avtomobilov vpliva na medsosedsko dinamiko in utrip mestnih dvorišč.

Doc. dr. Jerneja Ferlež je etnologinja in bibliotekarka. Zaposlena je v Univerzitetni knjižnici Maribor, kjer skrbi za stike z javnostmi. Raziskovalno se ukvarja z različnimi etnološkimi vsebinami, zlasti z bivalno kulturo. Je avtorica več knjig, člankov in razstav. Najodmevnejši sta bili njeni knjigi Mariborska dvorišča in Stanovati v Mariboru, sodelovala pa je tudi pri nastanku dokumentarnega filma Mariborska dvorišča in akcijah Živih dvorišč. Znanstvene pristope rada povezuje z umetnostjo.

Živimo v času intenzivnega razvoja znanosti in vsakovrstnih tehnologij, ki se postopoma premeščajo v polja digitalnega in nematerialnega. Priče smo torej času pospešene dematerializacije, kot se je na analogni ravni dogajala pred dva tisočletjem, takrat skozi versko indoktrinacijo, dandanes skozi digitalizacijo. V predavanju bo predstavljena korelacija med vplivom razvoja perspektive in posledično povezane foto metodologije in tehnologije, vplivom tiska ter vplivom razvoja vsakovrstnih znanosti o barvah. V tem kontekstu bom predstavil lastno razvit Periodični model barv, ki naj bi v prihodnosti predstavljal osnovo za gramatikalni razvoj jezika barv.

dr. Vojko Pogačar, akad. slikar

Leta 1973 je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani diplomiral iz slikarstva. Polovico aktivne dobe je bil v svobodnem poklicu kot slikar, grafik, industrijski oblikovalec. Med letoma 1993 in 1997 je bil član združenja likovnih umetnikov Paris – Belleville; umetniških skupin 3H30, Paris – Bordeaux; Ant-Artika. Svoja dela je predstavil na več kot 90 samostojnih in več kot 160 skupinskih razstavah. Leta 2000 je dobil priznanje pomembnih umetniških del za področje industrijskega oblikovanja na ALUO in vodil Laboratorij za inženirsko oblikovanje izdelkov. Predaval je na Univerzi v Mariboru. Leta 2016 je prejel častni doktorat Univerze v Mariboru za razvoj študijskega programa Inženirsko oblikovanje izdelkov na UM. Med letoma 2010 in 2017 je bil predsednik Slovenskega združenja za barve, od leta 2019 je podpredsednik ZDSLU in predsednik DLUM.

Pričakuje se, da bo do leta 2050 celo več kot 70 % evropske populacije živelo v urbanih središčih. Zato svet bolj kot kdaj koli prej potrebuje pametna mesta in skupnosti, ki bodo igrala vodilno vlogo pri soočanju z največjimi globalnimi izzivi našega časa (npr. od podnebnih sprememb do naraščanja neenakosti).

Paradigma pametnih mest se je lahko pričela uveljavljati šele z zmožnostjo elektronskega zbiranja podatkov iz najrazličnejših senzorjev, njihovega shranjevanja, obdelave, analize in prikazovanja. Koncept pametnih mest integrira koncepta informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) ter fizičnih naprav, povezanih na medmrežje (IoT), s ciljem optimizirati delovanje mest in olajšati življenje njenih prebivalcev. Vključuje vse ključne parametre delovanja mest od nadzora in upravljanja s prometom, z varnostjo, logistiko, s trajnostnimi prostorskimi načrti, oskrbe z vodo in energijo, poštne storitve, ravnanje z odpadki, nadzor in zmanjševanje onesnaževanja, oskrbo z lokalno prehrano, izobraževalnim sistemom, zdravstvenim sistemom, reševanjem, v primeru nesreč, informiranjem prebivalcev ter njihovim aktivnim vključevanjem v procese mesta, ter druge.

Upravljanje z mesti na pameten način je postal pomemben družben izziv, ki so se ga lotila že mnoga razvita mesta. Na podlagi njihovih izkušenj in priporočil je bil izdelan tudi standard ISO 37120, ki vključuje 100 indikatorjev, od katerih jih je 46 zahtevanih, preostalih 54 pa je podpornih. Standard na ta način omogoča vrednotenje, zbiranje in primerjavo podatkov iz različnih mest ter na ta način postavlja ključne indikatorje bodočega razvoja. Seveda pa ima vsako mesto svoje naravne danosti, svoje prednosti in svoje omejitve, zato morajo biti razviti koncepti preslikani v konkretna okolja pazljivo, skrbno in ekonomično.

Red. prof. dr. Bojan Rosi, MBA, univ. organizator dela, zaposlen kot univerzitetni predavatelj, nekdanji dekan Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru in vodja Centra za pametna mesta in skupnosti Univerze v Mariboru, kvalificiran za predmetno področje Poslovna logistika in habilitiran na področju Logistike (družboslovja). Avtor številnih znanstvenih člankov, učbenikov in knjig ter mnogih drugih znanstvenih in strokovnih publikacij. Na Slovenskih železnicah je bil zaposlen dvajset let, pet let pa kot svetovalec Vlade RS na Ministrstvu za promet, na Direkciji za železniški promet in Javni agenciji za železniški promet Republike Slovenije. Kot mednarodno uveljavljeni strokovnjak je tudi član nekaterih pomembnih združenj s področja transporta in logistike na nacionalni in mednarodni ravni.

Mesto Maribor je staro kakih 860 let. V prvih stoletjih njegovega obstoja so ga vodili mestni sodniki, nato pa od konca 18. stoletja dalje, župani. Med letoma 1850 in 1918 je mestu načelovalo sedem županov. Postalo je gospodarsko središče, ki je predvsem imelo odlične železniške povezave. Razvijalo se je tako kulturno kot gospodarsko. Med drugim je dobilo plinsko napeljavo ter vodovod, v njem pa je zasvetila tudi prva žarnica na Slovenskem. Župani tega časa so bili bolj ali manj pro-nemško usmerjeni. Kar se tiče izobrazbe, so med njimi prevladovali pravniki. Leta 1898 je začelo v Mariboru delovati še okrožno sodišče, ki je bilo zadolženo za sodne okraje Ormož, Sv. Lenart, Ljutomer, Marenberg, Gornja Radgona, Ptuj in Slovenska Bistrica.”

Izr. prof. dr. Aleš Maver je predavatelj na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Je latinist, ki so mu poleg antike pri srcu številke, zato ga zelo zanimajo tudi vsakovrstne volitve. Je pa tudi zgodovinar, ki se bolje kot pri ročnih delih znajde pri delu z jezikom, zato zelo rad predava. V prostem času najbolj uživa v vožnji z vlakom, najraje po Nemčiji.

Doc. dr. Martin Bele je zaposlen na Oddelku z zgodovino Filozofske fakultete UM. Raziskovalno se ukvarja predvsem s srednjeveško zgodovino današnje slovenske Štajerske. Je avtor monografije “Pogumni vojaki in zviti politiki: boji in spletke spodnještajerskih plemičev v 13. stoletju”. Prav tako je soavtor monografije “Snovalci sodobnega mesta ob Dravi: mariborski župani : 1850-1941”.

red. prof. dr. Igor Žiberna, Oddelek za geografijo , Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru

Demenca je kronična in neozdravljiva bolezen možganov, ki prizadene možganske celice. Bolezen poteka kronično z okvarami več višjih kortikalnih funkcij, vključno s spominom, mišljenjem, orientacijo, razumevanjem, računskimi zmožnostmi, učnimi sposobnostmi, govornim izražanjem, presojo. Posameznika ovira pri vsakodnevnih dejavnostih in omejuje njegovo sposobnost obvladovanja vsakodnevnega življenja. Bolezen prizadene tudi družinske člane oz. osebe, ki skrbijo zanjo.

Viš. pred. dr. Nataša Mlinar Reljić je visokošolska učiteljica in predstojnica Katedre za zdravstveno nego na Fakulteti za zdravstvene vede UM. Je žena, mama treh nadobudnežev, ljubiteljica narave in vsega lepega. Svoje raziskovanje posveča iskanju spiritualnih vidikov posameznika, ki mu osmišljajo življenje.

V predavanju bo dr. Vesna V. Godina predstavila temeljne teze in ugotovitve iz svoje najnovejše knjige Zablode feminizma. Skozi predstavitev in pogovor o knjigi bomo skušali odgovoriti na nekatera aktualna vprašanja v zvezi s sodobnim belim zahodnim feminizmom, kot so: Kaj je v resnici narobe s sodobnim belim zahodnim feminizmom? Zakaj se vedno več žensk distancira od sodobnega belega zahodnega feminizma? Katere so najbolj ključne napake sodobnega belega zahodnega feminizma? Kako in zakaj sodobni beli zahodni feminizem jemlje glas ženskam iz nezahodnih družb? Katere so kritike, ki jih ženske iz nezahodnih družb uperjajo v sodobni beli zahodni feminizem?

 

Izr. prof. dr. Vesna V. Godina je profesorica s področja socialne in kulturne antropologije z najdaljšim stažem v Sloveniji – v disciplini deluje že od leta 1981. Delovala je na več univerzah doma in v tujini, najdlje na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru in Hawaii’Pacific University na Havajih, ZDA. Javnosti je najbolj znana kot angažirana družbena kritičarka in avtorica kolumn v številnih časopisih in revijah. Njena bibliografija šteje več kot 1000 enot. Področja njenega zanimanja so zgodovina socialne in kulturne antropologije, zgodovina antropoloških teorij, antropološka analiza socializacijskega in inkulturacijskega procesa in antropologija postsocializma. V svoji zadnji knjigi Zablode feminizma je z antropološke perspektive kritično proučila in osvetlila sodobni beli zahodni feminizem.

Podelitev ZUF priznanj – slavnostni govor doc. dddr. Joce Zurc, prodekanice za mednarodno dejavnost in promocijo FF UM

Prijava

Prijavite se tako, da izpolnite spodnji obrazec ali nas pokličete na telefonsko številko 02 22 93 805 (Tanja Grosman).

Šolnina znaša 45 evrov za vseh osem predavanj. Znesek po prijavi nakažete na transakcijski račun FF UM.

Prijavni obrazec








S prijavo se strinjam z vsebino pravilnika Zrele univerze FF in dovoljujem slikanje in snemanje med predavanji.

Galerije

Predavanja 2017/2018

Podelitev diplom 2016/2017

Pomlad na ZUF-u (ekskurzija na Ptuj 19. 5. 2017)

Predavanja 2016/2017

Ekipa ZUF

Smo zavzeta skupina profesoric in profesorjev, ki s svojim delom spodbuja učenje v vseh življenjskih obdobjih.

Skip to content