ZUF

Rene Markovič (Fakulteta za naravoslovje in matematiko)

Doc. dr. Rene Markovič je zaposlen na Fakulteti za naravoslovje in matematiko ter na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Pedagoško deluje tudi na Medicinski fakulteti in Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Doktoriral je na področju fizike in je raziskovalno aktiven na različnih področjih, kot so energetika, biofizika, analiza besedil, matematično modeliranje in podatkovno rudarjenje. Poleg tega se ukvarja tudi s strojnim učenjem in podatkovno analitiko.

Kako si lahko pomagamo z velikimi jezikovnimi modeli, kot je to ChatGPT

V tem enournem predavanju bomo raziskali fascinantni svet velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT, in kako lahko te napredne tehnologije obogatijo naše vsakdanje življenje. Predavanje je namenjeno vsem, ki jih zanima umetna inteligenca in njena praktična uporaba, ne glede na predhodno znanje na tem področju.

Najprej bomo razložili osnovne koncepte, ki stojijo za jezikovnimi modeli, kot je ChatGPT. Pogledali bomo, kako so bili razviti, kako se učijo iz ogromnih količin podatkov in kako lahko razumejo ter generirajo človeški jezik.

Nato se bomo osredotočili na praktične primere uporabe teh modelov. Razpravljali bomo o tem, kako lahko ChatGPT pomaga pri vsakodnevnih opravilih, kot so pisanje e-pošte, ustvarjanje vsebin, prevajanje jezikov in celo programiranje. Prav tako bomo raziskali, kako lahko ti modeli služijo kot orodja za učenje in raziskovanje.

Poleg tega bomo obravnavali etične in družbene vidike, povezane z uporabo velikih jezikovnih modelov. Razpravljali bomo o vprašanjih zasebnosti, pristranskosti in vplivu teh tehnologij na delovna mesta.

Predavanje bo interaktivno, z možnostjo postavljanja vprašanj in razprave, da boste lahko dobili jasnejšo sliko o tem, kako lahko te tehnologije uporabite v svojem življenju.

Izr. prof. dr. Sonja Škornik in doc. dr. Nataša Pipenbaher

(Fakulteta za naravoslovje in matematiko)

Doc. dr. Mihaela Kežman je asistentka na Filozofski fakulteti, Fakulteti za turizem in Almi Mater Europaea ter ustanoviteljica Zavoda Prosum, v okviru katerega dela predvsem s starejšimi.

Izr. prof. dr. Sonja Škornik: Sem visokošolska učiteljica botanike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Bodoče diplomante biologije, ekologije z naravovarstvom in učitelje biologije, spoznavam predvsem s slovensko floro in vegetacijo, pri tem pa dajem velik poudarek vsebinam o ohranjanju in varovanju narave. Otroštvo sem preživela na Kozjanskem, na hribovski kmetiji obdani z gozdovi in cvetočimi travniki. Moje navdušenje nad bogastvom in raznolikostjo v naravi rastočih rastlin  je vplivalo na odločitev za študij s področja biologije. Po spletu okoliščin so prav travniki že več kot 20 let v ospredju mojega raziskovalnega in strokovnega dela. Poleg številnih ostalih del o flori, rastlinstvu, kmetijski rabi, ogroženosti in ohranjanju slovenskih travišč, smo s sodelavci v letu 2023 objavili bogato ilustrirano knjigo, namenjeno tudi širši javnosti oz. bralcem, ki jih zanimajo narava in ohranjanje biotske pestrosti.

Nataša Pipenbaher je docentka za področje biologija na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, Univerze v Mariboru na Oddelku za biologijo.  V ospredju njenega strokovnega in znanstvenega dela je flora in vegetacija travnikov ter morfološko funkcionalne poteze rastlinskih vrst. Pridobljena znanja z veseljem prenaša naprej. Poučuje pa tudi vsebine o uporabnih rastlinah in trajnostno pridelavo hrane.

Cvetoči travniki, pisani vrtovi v naravi

Travniki nastanejo v okoljih, primernih za rast trav in zelišč, ne pa tudi lesnatih rastlin. V visokogorju imamo naravne travnike, saj so razmere preslabe za uspevanje dreves. Večina travnikov v Sloveniji je napol naravnih. Nastali so s krčenjem gozdov, redna košnja ali paša, ki zagotavljata krmo za živali, pa hkrati preprečujeta, da jih gozd ponovno ne preraste. V raznoliki slovenski pokrajini sta narava in človek skozi stoletja oblikovala različne tipe travnikov, ki so edinstven življenjski prostor številnim rastlinam in živalim. Vendar pa smo v zadnjih desetletjih velik del najbolj bogatih z rastlinami in zato pisanih površin že izgubili.  Zaradi spremenjene rabe  so vedno manj barviti, številne pa so opustili in se zaraščajo v grmišča ter gozdove. Na predavanju bomo s pomočjo bogatega slikovnega gradiva predstavili raznolikost slovenskih travnikov. Predvsem pa bomo predstavili številne koristi, ki izvirajo iz travnikov, saj nam prav to omogoča razumeti pomen njihovega ohranjanja.

Viš. pred. Sabina Taškar Beloglavec (Ekonomsko-poslovna fakulteta)

Sabina Taškar Beloglavec je višja predavateljica na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Raziskovalno, strokovno in pedagoško se ukvarja se področjem financ, to je poslovnimi, bančnimi financami, finančnimi trgi in denarništvom. V prostem času se rada učim jezikov in spoznavam nove kraje in ljudi.

Digitalne valute – kakšna je prihodnost denarja?

Na področju denarja se v zadnjem času dogaja zelo veliko, od kripotvalut, ki jih že dodobra poznamo (npr. Bitcoin), pa do centralno bančnih digitalnih valut, ki so v redkih državah že zakonito plačilno sredstvo, v mnogih pa se pospešeno razvijajo in uvajajo. Novosti so podprte z najnovejšo tehnologijo, ki omogoča nastajanje novih denarnih oblik, to je tehnologija veriženja blokov. Predavanje bo pokrilo zgodovino denarja, obstoječe zakonito plačilno sredstvo in trende na področju denarništva, tudi digitalni Evro.

Red. prof. dr. Robert Repnik (Fakulteta za naravoslovje in matematiko)

Red. prof. dr. Robert Repnik, znanstvenik in profesor fizike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Je avtor ali soavtor preko 500 bibliografskih enot, od tega 39 izvirnih znanstvenih člankov. Bil je prodekan fakultete za področje sodelovanja z gospodarstvom, mednarodne odnose in pedagoške študijske programe. Pred tem je bil predstojnik Oddelka za fiziko. Na omenjeni fakulteti ter na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru poučuje različne naravoslovne in didaktične predmete. Njegovi raziskovalni področji sta fizikalno izobraževanje in fizika tekočih kristalov. Bil je direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije – ARRS, predhodnice ARIS. Je član Upravnega odbora Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) ter je bil predsednik Komisije za mladinsko raziskovalno dejavnost. Bil je glavni koordinator projekta Razvoj naravoslovnih kompetenc, sofinanciranega iz Evropske unije v vrednosti preko 1,6 milijona evrov ter je sodeloval v številnih drugih domačih in mednarodnih projektih.

Možnosti življenja v vesolju

Živimo v času intenzivnega razvoja na področjih, ki nam pomagajo razumeti preteklost, sedanjost in prihodnost vesolja. V vesolje smo poslali številne naprave, ki odkrivajo različne planete, ki se gibljejo okoli drugih zvezd, ne Sonca. Poznamo več tisoč takšnih izvenosončnih planetov, kmalu jih bomo poznali na deset tisoče in več. Tehnologija se je razvila do stopnje, da lahko o planetih, oddaljenih več svetlobnih let,  raziskujemo številne in zanimive lastnosti teh objektov. Neizogibno vprašanje je vprašanje po možnostih življenja v vesolju. Razmišljanja so osnovana o našem dosedanjem znanju o vesolju in življenju, čeprav dopuščamo tudi drugačne možnosti. V predavanju bodo predstavljene pomembne lastnosti planetov, ki so pomembne za to, da se na njih razvije življenje. Pri tem se bomo omejili na življenje, kot ga poznamo na Zemlji.

Doc. dr. Satja Mulej Bratec (Filozofska fakulteta)

Satja Mulej Bratec je docentka za področje psihologije na Filozofski fakulteti, kjer trenutno vodi dva raziskovalna projekta s presečišča psihologije in nevrobiologije. Doktorat iz nevroznanosti na temo regulacije čustev je končala na Ludwig-Maximilianovi Univerzi v Münchnu v Nemčiji. Raziskovalno se pretežno ukvarja s socialnim uravnavanjem čustev in bolečine ter dolgoročnim negativnim vplivom regulacijskih težav dojenčkov na možgane in vedenje. Dodatno jo zelo zanimajo nova odkritja na področju čustev, še posebej predelave čustev v možganih.

So čustva kot francoski rogljički?

Na področju afektivne (nevro)znanosti trenutno ni poenotene teorije o tem, kaj čustva so, kako se razvijejo in kako se izražajo v naših možganih. Novejše teorije in spoznanja, ki se velikokrat opirajo na teorije o delovanju možganov ali raziskavah na možganih, ponujajo zanimiva nova odkritja o tem, kako naši možgani ustvarjajo oz. predelujejo čustva. V sklopu predavanja se bomo seznanili z novejšimi teorijami o čustvih, ki čustva med drugim primerjajo s francoskimi rogljički in drugim pecivom na način, da tudi čustva, kot so jeza, gnus, presenečenje in sreča, izhajajo iz kombinacije bolj osnovnih (psiholoških) sestavin.

izr. prof. dr. Dragan Potočnik (Filozofska fakulteta)

Dr. Dragan Potočnik je z Orientom in islamom tesno povezan že vrsto let. Raznolike predstave in podobe orientalskih dežel je spoznaval na številnih poteh, ki jih spretno preoblikuje v zgodbe, v katere je ujet izgubljeni čas tega dela sveta. Predava zgodovino kot izredni profesor na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Mariboru, vendar osebne izkušnje in znanost zmeraj raje nabira v živo.

Zahod in islamski svet: Palestinsko vprašanje

Islamski svet je bil več stoletij v veliki prednosti pred Zahodom. Odnosi med Evropo in islamskim svetom pa so bili pogosto zaznamovani z nasiljem in spopadi. Kje so korenine sporov?

V muslimanski percepciji je nastanek države Izrael neločljivo povezan z obdobjem evropskega kolonializma. Ustanovitev judovske države leta 1948 naj bi bila največji dokaz hinavščine evropskih kolonialistov in njihove želje, da bi muslimane ohranjali razdeljene in šibke, hkrati pa še eno kolonialno ponižanje. Izrael je obravnavan kot evropsko-ameriška (zahodna) kolonija sredi arabskega sveta, kot orodje zahodnega imperializma ali kot mostišče za projiciranje zahodnega vpliva, penetracije in dominacije v arabskem svetu.

Po drugi strani ima Palestina izjemno pomembno in celo edinstveno mesto v zavesti vsakega muslimana. Povedano drugače, izraelsko-palestinski (arabski) spor vzbuja izjemno pozornost vseh svetovnih muslimanov. Nujno je vedeti, da je imela (ima) prav Palestina osrednje mesto v nastanku in obstoju kolektivne muslimanske in arabske identitete. Tako vsak Arabec ali musliman pri ocenjevanju položaja v svetu to podzavestno stori na podlagi položaja v Palestini. Ali povedano drugače, muslimani obravnavajo Palestino (izraelsko-palestinski spor) kot zrcalo, v katerem se zrcali odnos Zahoda do muslimanov.

Viš. pred. dr. Anton Koželj (Fakulteta za zdravstvene vede)

Abeceda prve pomoči

Na predavanju bomo slušateljem predstavili prvi pristop k nenadno oboleli ali poškodovani osebi. Ob tovrstnih stresnih dogodkih, je zelo pomembno, da prisotni očividci pristopijo k osebi, ki potrebuje pomoč, pravilno prepoznajo zatečeno stanje, ustrezno nudijo prvo pomoč in aktivirajo dodatno pomoč (nujno medicinsko pomoč – 112). Pogosto lahko prvi ukrepi laične populacije rešijo življenje. Zakaj ne bi tega storili? Največkrat sta prisotna razloga za ne nudenje pomoči strah in pomanjkljivo znanje. Zato bomo na predavanju slušateljem na kratko predstavili strukturiran prvi pristop osebi, ki potrebuje pomoč, obnovili bomo znanje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja in izpostavili tri nujna stanja (zaustavljanje krvavitev, dušenje s tujkom in ravnanje z nezavestno osebo). Namen predavanja je obnoviti dosedanje znanje tečajnikov, dodati nekaj novega, predvsem pa poudariti pomen laične prve pomoči in s tem motivirati slušatelje k izvedbi le te.

red. prof. dr. Alja Lipavic Oštir (Filozofska fakulteta) in doc. dr. Jerneja Ferlež (Univerzitetna knjižnica Maribor)

Alja Lipavic Oštir je redna profesorica za nemški jezik na Univerzi v Mariboru in na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Trnavi na Slovaškem. Njena raziskovalna področja so: jezikovne strategije migrantov, razvijanje večjezičnosti, medpredmetno povezovanje in jezikovni stiki. Razen krajših Erasmus izmenjav v različnih državah Evrope je bila gostujoča profesorica na Univerzi Bern, Švica, in na Univerzi Vilnius v Litvi. Trenutno sodeluje v dveh mednarodnih projektih na temo senzibiliziranje za okolje pri pouku oz. pismenost v antropocenu. Aktivna je tudi v jezikovni politiki in prepričana je, da je na pojave v svetu nujno vedno gledati interdisciplinarno. Njen moto je: Svet je eno!

Doc. dr. Jerneja Ferlež 

Jerneja Ferlež je etnologinja in bibliotekarka. Zaposlena je v Univerzitetni knjižnici Maribor, kjer skrbi za stike z javnostmi. Raziskovalno se ukvarja z različnimi etnološkimi vsebinami, zlasti z bivalno kulturo. Je avtorica več knjig, člankov in razstav. Najodmevnejši sta bili njeni knjigi Mariborska dvorišča in Stanovati v Mariboru, sodelovala pa je tudi pri nastanku dokumentarnega filma Mariborska dvorišča in akcijah Živih dvorišč. Znanstvene pristope rada povezuje z umetnostjo.

Predavanje: Dobila je frajzne in je šla

Vsi vemo, da so včasih ljudje umirali mlajši, da so otroci pogosteje umirali zgodaj in da so ljudje pred razvojem sodobne medicine umirali za marsikatero boleznijo, zaradi katere danes praviloma ne umremo. Vemo tudi, da so včasih ljudje živeli v drugačnih pogojih kot danes in da je to vplivalo na njihovo zdravje.

To so nekako splošne predstave, kaj konkretno pa nam povedo matične knjige, se bomo vprašali v našem predavanju. Vrnili se bomo v čas ob koncu 19. stoletja v kraje na Kozjaku in na Pohorju, kjer je del prebivalstva takrat še živel v arhaičnih enoprostornih dimnicah. Preverili bomo, ali so te vplivale na vzroke umiranja v teh krajih. Kako pa je bilo v istem času v Mariboru ter v vaseh Juršinci in Cirkulane? V kakšni povezavi so bili tukaj bivalna kultura in vzroki umiranja prebivalstva?

Ob vpogledu v razmere v vseh naštetih regijah in krajih bomo razmišljali tudi o tem, kdo je pravzaprav takrat ugotavljal vzrok smrti in kako so bile bolezni in simptomi poimenovani. Za frajzni (nem. Fraisen, črevesni krči) so npr. umirali samo dojenčki, kaj pa malo večji otroci in odrasle ženske in moški? Ali so tisti najstarejši prebivalci res najpogosteje umirali za starostno šibkostjo (Altersschwäche) in kaj je pravzaprav to sploh bilo?