ZUF

red. prof. dr. Jana Ambrožič Dolinšek (Fakulteta za naravoslovje in matematiko)

Kot otrok sem se rada igrala zunaj, v naravi in se podila po bližnjem gozdu. Med počitnicami sem pomagala staršem in stricu pri cepljenju vrtnic in sadnega drevja. Nato me je pritegnil šport in odbojka, ki sem jo nazadnje zamenjala za študij biologije ter biološkega izobraževanja. Rastline in druga živa bitja so postale in ostale moje stalne spremljevalke in stalni vir čudenja, radovednosti in občudovanja. Sedaj so predmet mojega pedagoškega dela, raziskovanja in pri čemer se trudim, da to navdušenje prenašam na druge.

ZAKAJ PRDIMO?

Ali ste se že kdaj vprašali kako nastane prdec, kaj vnašamo v telo, da prdimo in kdo sodeluje pri njegovem nastaku? Na to in druga vprašanja bomo poskušali odgovoriti v predavanju “Zakaj prdimo”.

doc. dr. Martin Bele (Filozofska fakulteta)

Doc. dr. Martin Bele je zaposlen na Oddelku z zgodovino Filozofske fakultete UM. Raziskovalno se ukvarja predvsem s srednjeveško zgodovino današnje slovenske Štajerske. Je avtor monografije “Pogumni vojaki in zviti politiki: boji in spletke spodnještajerskih plemičev v 13. stoletju”. Prav tako je soavtor monografije “Snovalci sodobnega mesta ob Dravi: mariborski župani : 1850-1941”.

SPREHOD PO MARIBORSKEM POKOPALIŠČU

»Pred letom 1783 je bilo glavno mariborsko pokopališče na današnjem Slomškovem trgu. Novo mestno pokopališče je zatem ležalo ob današnji Strossmayerjevi ulici, a tudi to je bilo leta 1939 zaprto. Od leta 1961 tam stoji stadion Ljudski vrt. Začetki pokopališča na Pobrežju segajo v drugo polovico 19. stoletja. Danes to pokopališče sestoji iz treh delov: Mestnega, Frančiškanskega ter Magdalenskega. Na njem je pokopana cela četa znanih Mariborčanov ter oseb iz drugih delov Slovenije in srednje Evrope. Tam poleg Rudolfa Maistra in Franza Swatyja počivata še Rudolf Kiffmann in Miroslav Ploj. Poleg tega sta tam Karl Scherbaum in Bojan Ilich. V sklopu t. i. Frančiškanskih oz. Czeikejevih arkad stoji skupinska grobnica nekdanjih najpomembnejših  mariborskih meščanov, katerih posmrtne ostanke so nekoč preselili iz pokopališča ob Strossmayerjevi. Med njimi je nekdanji župan Othmar Reiser, ki je v Maribor pomagal Slomšku, pa tudi župan Alexander Nagy, ki je zgradil prvi mestni vodovod. Nekdanjih slavnih oseb, ki so danes pokopane na Pobrežju, je še cela kopica.«

doc. dr. Kosta Dolenc (Pedagoška fakulteta)

Kosta Dolenc je docent za didaktiko tehnike, zaposlen na Oddelku za razredni pouk Pedagoške fakultete in Oddelku za tehniko Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer poučuje predmete s širšega področja didaktike tehnike. Raziskovalno se posveča prostorskemu modeliranju, sodobnim tehnologijam v tehničnem izobraževanju, umetni inteligenci in razvoju digitalne pismenosti v tehničnem in osnovnošolskem izobraževanju. Aktiven je pri nacionalnih in mednarodnih projektih, v katerih se osredotoča na inovativne pristope pri vključevanju digitalnih tehnologij v pouk ter razvoj didaktičnih strategij.

UPORABA AI KOT POMOČNIKA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

Na praktičnih primerih bomo spoznali in preizkusili, kako  lahko umetna inteligenca z glasovnimi ukazi, hitrimi prevodi in preprostimi domačimi napravami olajša opravke, poveča varnost in prihrani čas – brez zapletene tehnike in z jasnimi napotki za varno, odgovorno rabo.

izr. prof. dr. Janko Skok (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede)

Znanstveno in pedagoško je aktiven predvsem na področju biologije in etologije domačih živali, pa tudi reje drobnice. V zadnjem obdobju pa se v večji meri posveča predvsem proučevanju procesa udomačevanja živali. Poleg znanstveno-raziskovalnega in pedagoškega dela pa je pomemben del njegove dejavnosti pastirstvo, saj je ovčar in kozar na ‘Pedagoško-raziskovalni enoti (PRE) Drobnica‘ Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

UDOMAČEVANJE – KROTKEGA DIVJAKA ZGODBA

Pri predavanju bomo obravnavali proces udomačevanja živali. Kako je do njega prišlo, kaj se je tekom njega dogajalo z živalmi ter kako in zakaj se domače živali razlikujejo od njihovih divjih prednikov. Proces udomačevanja bo pojasnjen z mnogimi zanimivimi primeri, od samoudomačitve psa in človeka, mačke kot udomačenega posebneža, pa do edinstvenega ruskega eksperimenta udomačevanja srebrnih lisic in minkov v Novosibirsku, in še mnogih drugih. Nenazadnje pa se bomo dotaknili tudi najnovejše hipoteze o vlogo parazitov pri udomačitvi, katere avtor je predavatelj.

red. prof. dr. Katja Košir (Filozofska fakulteta)

Katja Košir je doktorica psihologije, kot visokošolska učiteljica je zaposlena na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Predava bodočim učiteljem, psihologom in (inkluzivnim) pedagogom, sodeluje pa tudi pri programu pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja za učitelje. Njeno raziskovalno delo sega pretežno na področje socialnih odnosov v šoli – vrstniških odnosov ter odnosov med učitelji in učenci ter njihovega pomena za učno vedenje učencev in njihovega merjenja. Kot izvajalka različnih izobraževanj za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja si prizadeva za prenos znanstvenih spoznanj v prakso in učinkovito povezovanje in sodelovanje med akademsko skupnostjo in vzgojno-izobraževalnimi ustanovami. Kot svetovalka in supervizorka sodeluje pri e-svetovalnici  za mladostnike To sem jaz.

ZASLONI, PERMISIVNA VZGOJA ALI GNILA JABOLKA? ZMOTE IN DEJSTVA O MEDVRSTNIŠKEM NASILJU

Na predavanju se bomo sprehodili skozi nekatera pereča vprašanja o medvrstniškem nasilju: ga je res več, kot ga je bilo včasih, zakaj do njega prihaja, kako ga preprečevati in predvsem – kako zelo nas mora skrbeti za naše otroke in mladostnike ter kako jih lahko podpremo pri krmarjenju skozi vrstniške odnose.

doc. dr. Tibor Rutar (Filozofska fakulteta)

Tibor Rutar (1989) je docent na Oddelku za sociologijo Univerze v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja z ekonomsko in politično sociologijo. Njegovi najnovejši članki o korelatih in vzročnih učinkih neoliberalizma, globalizacije in vojne so bili objavljeni v revijah European Journal of Political Economy, Journal of Comparative Economics, American Journal of Economics and Sociology, International Journal of Comparative Sociology, Theory & Society, ipd. Njegova najnovejša knjiga je Capitalism for Realists: Virtues and Vices of the Modern Economy (Routledge, 2023).

KAKŠNI BODO DRUŽBENI UČINKI TRUMPOVE VOJNE PROTI GLOBALIZACIJI IN MEDNARODNEMU TRGOVANJU?

Neliberalni populistični predsednik ZDA, Donald Trump, se s svojo avtarkično mednarodno politiko zavzema za vrnitev v konec 19. ali začetek 20. stoletja. Takrat so bile ZDA in svet izrazito manj globalizirane kot danes, protekcionizem pa je bila prevladujoča oblika mednarodnega trgovanja. Kot razloge za takšno vračanje v zgodovino Trump navaja dozdevno uničujoči vpliv globalizacije in mednarodne izmenjave na razvite države — predvsem na običajne ljudi iz tega dela sveta (revni, delavci, srednji razred). Na predavanju bomo preučili, kaj je ideal, h kateremu stremi Trump, ter kako uspešen in strateški je pri njegovem izvajanju. Podrobneje bomo preučili, kakšno je (bilo) stanje družbenega razvoja in blaginje v času globalizacije pred Trumpovim posegom ter kakšne bodo najverjetnejše negativne posledice njegovega uničevanja globalizacije za življenjske standarde in ekonomski razvoj ZDA, Evrope in drugih delov sveta.

red. prof. dr. Sabina Fijan (Fakulteta za zdravstvene vede)

Sabina Fijan je doktorica znanosti in redna profesorica za področje mikrobiologije na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Študentom in študentkam zdravstvene nege predava mikrobiologijo, biokemijo ter povezana področja. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z mikroorganizmi – tako s patogenimi, ki lahko povzročajo bolezni, kot tudi s koristnimi, ki krepijo naše zdravje. Posebej se še posveča probiotikom in fermentiranim živilom ter njihovemu vplivu na človekovo zdravje in dobro počutje. Aktivno sodeluje v mednarodnih raziskovalnih projektih in je avtorica številnih znanstvenih člankov, s katerimi prispeva k razumevanju pomena mikroorganizmov v prehrani in vsakdanjem življenju.

MIKROBI KOT ZAVEZNIKI ZDRAVJA V VSAKDANJI PREHRANI

Mikroorganizmi so povsod okoli nas in v nas. Večina ljudi sicer najprej pomisli na povzročitelje bolezni, a resnica je precej drugačna – v našem telesu živi na milijarde koristnih mikrobov, ki tvorijo pomembno skupnost, ki se imenuje črevesna mikrobiota. Ta izjemno raznolika skupnost mikroorganizmov ima ključno vlogo pri prebavi, nastajanju vitaminov, krepitvi imunskega sistema in celo vpliva na naše razpoloženje. Poleg tega pa lahko s pomočjo probiotikov in fermentiranih živil, kot so jogurt, kefir, kislo mleko, kislo zelje in druge tradicionalne jedi, svojo mikrobioto še dodatno podpremo.

Na predavanju bomo spoznali, kaj so probiotiki, kako delujejo in kateri so najpogostejši probiotiki. Prav tako bomo spoznali zakaj so fermentirana živila že stoletja del zdrave prehrane in kako lahko drobni mikrobi postanejo naši zavezniki pri ohranjanju zdravja tudi v zrelejših letih. Pogovorili se bomo o tem, kako vključiti te “prijazne mikrobe” v vsakdan, ter zakaj uravnotežena mikrobiota predstavlja enega izmed temeljev dolgega, vitalnega in kakovostnega življenja.

red. prof. dr. Lidija Fras Zemljič (Fakulteta za strojništvo)

Prof. dr. Lidija Fras Zemljič je raziskovalka in predavateljica na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru (FS UM). Njeno raziskovalno delo je osredotočeno na razvoj in karakterizacijo funkcionalnih materialov, s poudarkom na inženirstvu površin, bioaktivnih in polimernih nanosih ter naprednih materialih za medicinske, okoljske in industrijske aplikacije. Je avtorica oziroma soavtorica okoli 150 izvirnih znanstvenih člankov v mednarodno priznanih revijah, pri čemer velik del njenega raziskovalnega opusa pokriva področje razvoja funkcionaliziranih površin z dodano vrednostjo – bodisi z izboljšanimi bariernimi, protimikrobnimi, adsorpcijskimi lastnostmi, itd.

FUNKCIONALNI MATERIALI

V svojih predavanjih izpostavlja vse večji pomen funkcionalnih materialov v številnih segmentih – od medicine, prehranske embalaže, tekstilstva, do varovanja okolja. Ti materiali so zasnovani tako, da aktivno delujejo v svojem okolju in opravljajo specifične naloge, kot so kontrolirano sproščanje učinkovin, specifična interakcija s celicami ali onesnaževali, ter izboljšana kompatibilnost z okoljem.  Dr. Fras Zemljič poudarja, da takšni napredni materiali pomembno prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja in udobja ljudi, hkrati pa igrajo ključno vlogo pri reševanju sodobnih trajnostnih in zdravstvenih izzivov.