Nevronski procesi, na katerih temelji socialna regulacija čustev in bolečine

Vsebinski povzetek projekta

Ljudje okrog nas močno vplivajo na naše negativne občutke. Različne oblike socialne opore zmanjšajo negativna čustva, lajšajo bolečino in blagodejno vplivajo na fiziološke sisteme našega telesa. Socialna regulacija čustev in bolečine prevladuje v našem življenju, poleg uporabe socialne opore za vsakodnevne čustvene in telesne izzive pa bi lahko ta preprost in naraven pojav sčasoma uporabili za lažje zdravljenje velike depresije in kronične bolečine, izčrpavajočih in izjemno prevladujočih bolezni. Splošni cilj projekta je znatno razširiti naše znanje o nevronskih sistemih, na katerih temeljita socialna regulacija čustev in bolečine. Kar zadeva čustva, je socialna regulacija čustev pomemben sestavni del psihoterapije in s tem učinkovit način zdravljenja velike depresije. Prvi cilj projekta je osvetliti globalne vzorce možganskih interakcij med potekom dveh vrst socialne regulacije čustev: socialne oblike prevrednotenja in podporne socialne prisotnosti. S tem bomo zagotovili dopolnilno sliko obsežnih sprememb možganskih omrežij, vključenih v socialno regulacijo čustev. Kar zadeva bolečino, predstavlja socialna opora potencialen nizkocenovni, nefarmakološki naravni analgetik. Da bomo lahko sčasoma izkoristili socialno oporo za zdravljenje bolečine, pa moramo najprej bolje razumeti postopek, s katerim socialna opora vpliva na bolečino. Preostali cilji projekta se skupaj osredotočajo na zagotavljanje izčrpnega prikaza načina, kako socialna opora partnerja vpliva na bolečino. Izvedli bomo študijo z romantičnimi pari, tako, da bo partner med doživljanjem bolečine podpiral svojo partnerko, medtem ko hkrati merimo njeno možgansko aktivnost z elektroencefalografijo (EEG). Nato bomo analizirali pozitivne in negativne učinke partnerjeve opore na dojemanje bolečine, določili čustvene in pozornostne učinke opore romantičnega partnerja na bolečino in nadalje preučili dodatne dejavnike vpliva na učinek partnerjeve opore na občutek bolečine. Razumevanje vpliva socialne opore na bolečino nam lahko pomaga izbrati in vzpostaviti situacije in okoliščine, v katerih bi posamezniki imeli največ koristi od socialne opore. Če pogledamo v prihodnost, takšno razumevanje predstavlja prvi pomembni korak h končnemu razvoju specifičnih primarnih in/ali adjuvantnih oblik zdravljenja kronične bolečine.

Faze projekta in njihova realizacija (april 2023)

Cilj 1: Razkrivanje vzorcev interakcij možganskih omrežij med socialno regulacijo čustev

Za pridobitev vpogleda v nevronske temelje socialne regulacije čustev, smo v sklopu delovnega programa (v nadaljevanju DP) 1 izvedli analize že obstoječih fMR podatkov, pridobljenih pred začetkom projekta na Tehniški univerzi v Münchnu (prejšnjem mestu zaposlitve vodje projekta). V študiji smo merili tako funkcijsko povezanost možganov med mirovanjem, kot tudi njihovo aktivnost med socialno regulacijo čustev. Rezultati so pokazali, da lahko podporna prisotnost psihoterapevtke vpliva na povezanost sprednjega dela mirovnega omrežja že med samim mirovanjem. Učinek je bil povezan z zaupanjem: bolj kot so udeleženke v splošnem zaupale psihoterapevtom, močnejša je bila sprememba v povezanosti mirovnega omrežja. Poleg tega je bil vpliv psihoterapevtkine prisotnosti med mirovanjem povezan tako z možgansko aktivnostjo kot tudi z učinkovitostjo socialne regulacije s strani iste psihoterapevtke med gledanjem negativnih slik v drugem delu študije. Slednji odnos je moderiralo splošno zaupanje v psihoterapevte.

Rezultati so bili predstavljeni v obliki znanstvenega članka v reviji Frontiers in Psychiatry [1] in prispevka na konferenci [2].

Cilj 2: Preučevanje pozitivnih in negativnih učinkov opore romantičnega partnerja na bolečino

Cilji 2, 3, 4 in 5 se nanašajo na izsledke obsežne EEG študije o opori romantičnega partnerja na bolečino v povezavi s številnimi dejavniki, ki potencialno vplivajo na učinek opore partnerja na občutek bolečine. Za doseganje ciljev 2-5 je tako v prvi vrsti potrebno izvesti DP2 (t.j. izvedbo EEG študije o učinkih socialne opore). Kot predvideno v časovnici projekta, je EEG študija trenutno v procesu izvajanja.

V okviru DP3, za realizacijo drugega cilja projekta, želimo bolje razumeti, zakaj je romantična opora spremenljivo učinkovita in v nekaterih primerih celo poslabša bolečino. Zato bomo analizirali smer in moč učinka romantičnega partnerja na zaznavanje bolečine na večjem vzorcu romantičnih parov, v povezavi z dejavniki, ki lahko vplivajo na učinek opore romantične partnerja na občutek bolečine (t.j. varnost navezanosti in kakovost partnerskega razmerja). V sklopu EEG analize bomo primerjali elektrofiziološke potenciale povezane s pozitivnimi in negativnimi učinki socialne opore, ter nadalje preučili povezanost med specifičnimi vplivnimi dejavniki in ustreznimi somatosenzoričnimi izzvanimi elektrofiziološkimi potenciali (ERPs).

Čeprav raziskava še poteka, so prvi preliminarni rezultati na majhnem vzorcu že predstavljeni v obliki magistrskega dela [3]. Rezultati celotne študije še niso bili objavljeni.

Cilj 3: Določanje čustvenih in pozornostnih učinkov opore romantičnega partnerja na bolečino

Da bi ločili vpliv čustev in pozornosti pri učinkih socialne opore na obdelavo bolečine, bomo v sklopu DP4 analizirali čustveno valenco udeleženk in njihovo stopnjo pozornosti do bolečine, zbranih ob vsakem poskusu. Prejšnje raziskave so pokazale, da preusmeritev pozornosti vpliva predvsem na oceno intenzitete bolečine, medtem ko čustva vplivajo na oceno neprijetnosti bolečine. Na podlagi tega bomo izmerjeno čustveno valenco in stopnjo pozornosti do bolečine povezali s po poskusih pridobljeno oceno intenzitete in neprijetnosti bolečine, da preverimo, ali romantična opora partnerja vpliva na bolečino s pomočjo pozitivnih čustev kot tudi preusmerjanja pozornosti. Pomembno bomo preučili kateri somatosenzorični izzvani elektrofiziološki potenciali posredujejo pri enem in drugem učinku.

Rezultati so v procesu priprave in še niso bili objavljeni.

Cilj 4: Preučevanje vpliva empatije in spanja na odnos med oporo romantičnega partnerja in občutek bolečine

Pomembna dejavnika, ki bi potencialno lahko vplivala na kakovost socialne regulacije bolečine, sta empatija in kakovost spanja. Za doseganje četrtega cilja bomo preučili vpliv empatije in spanja na odnos med partnerjevo oporo in občutkom bolečine ter odkrivali nevrofiziološke mehanizme, preko katerih empatija in/ali kakovost spanja igrata vlogo v socialni regulaciji bolečine.

Preliminarni rezultati o vplivu empatije na majhnem vzorcu so predstavljeni v obliki magistrskega dela [3]. Rezultati celotne študije še niso bili objavljeni.

Cilj 5: Raziskovanje socialne regulacije čustev v vsakdanjem življenju

Dodatno smo preučili uporabo in učinkovitost socialne regulacije čustev v vsakdanjem življenju v povezavi z dejavnikoma socialne opore in intenzitete čustvovanja. Izvedli smo raziskavo z intenzivnim raziskovalnim načrtom, ki je vključevala 205 mladih odraslih posameznikov, ti pa so v študiji sodelovali teden dni s pomočjo posebne aplikacije za mobilne telefone. Analize na podlagi povprečenja longitudinalno pridobljenih podatkov so med drugim pokazale, da socialna opora ter intenziteta čustvovanja predstavljata značilna moderatorja odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom in da socialno deljenje mediira odnos med socialno oporo in afektivnim stanjem. Analize na podlagi večnivojskih modelov pa so pokazale, da je socialno deljenje pri t-1 predvidevalo negativen učinek pri nizki, vendar ne pri visoki čustveni diferenciaciji. Poleg tega je bila ekspresivna supresija pozitivno povezana z negativnim učinkom pri nizki čustveni diferenciaciji in negativno pri visoki čustveni diferenciaciji.

Rezultati so predstavljeni v obliki magistrskega dela [4] in prispevka na konferenci Society for Affective Science (SAS) Annual Conference 2023 [5].

Cilj 6: Kontrastiranje nevrobioloških temeljev pričakovanja bolečine in pričakovanja socialnih oblik nevarnosti

Za temeljitejše razumevanje nevrobioloških temeljev pričakovanja in občutenja bolečine, smo dodatno analizirali že obstoječe fMR podatke, pridobljene pred začetkom projekta na Tehniški univerzi v Münchnu. Rezultati so pokazali, da so ob pričakovanju bolečine aktivirani drugi deli leve in desne amigdale ter levega hipotalamusa, v primerjavi s pričakovanjem zunanjih oz. socialnih vrst nevarnosti (napada agresivnega sočloveka ali plenilca), kar prvič izrazito kaže možgansko aktivnost znotraj človeških subkortikalnih možganskih regij, povezano z različnimi oblikami nevarnosti.

Rezultati so objavljeni v obliki znanstvenega članka v reviji Frontiers in Psychiatry [6].

Reference projekta (april, 2023)

[1] XIE, Xiyao, BERTRAM, Teresa, ZORJAN, Saša, HORVAT, Marina, SORG, Christian, MULEJ BRATEC, Satja. Social reappraisal of emotions is linked with the social presence effect in the default mode network. Frontiers in psychiatry. 2023, 13, str. 1-13. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fpsyt.2023.1128916/full, [COBISS.SI-ID 146376707].

[2] MULEJ BRATEC, Satja, STARKE, Georg, BERTRAM, Teresa, SORG, Christian. Brain mechanisms of social emotion regulation : paper presented at the 5th Conference of the European Society for Cognitive and Affective Neuroscience, online, 2021. [COBISS.SI-ID 107700995]
[3] IVANKOV, Eva. Vloga empatije pri vplivu podpore romantičnega partnerja na bolečino: magistrsko delo. [COBISS.SI-ID 127854851]
[4] ADAMIČ, Nikita. Čustva v vsakdanjem življenju : vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev: magistrsko delo. [COBISS.SI-ID 124535043]
[5] ZORJAN, Saša, MULEJ BRATEC, Satja. Emotion differentiation predicts the effectiveness of social sharing and expressive suppression in daily life: poster at the SAS 2023 Conference, Long Beach, California, 2023. [COBISS.SI-ID 149373187]
[6] BERTRAM, Teresa, HOFFMANN AYALA, Daniel, HUBER, Eva Maria, BRANDL, Felix, STARKE, Georg, SORG, Christian, MULEJ BRATEC, Satja. Human threat circuits: threats of pain, aggressive conspecific, and predator elicit distinct BOLD activations in the amygdala and hypothalamus. Frontiers in psychiatry. 2023, 13, str. 1-19. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fpsyt.2022.1063238/full, [COBISS.SI-ID 137849347].

Člani projekta na FF UM povezava na COBISS:

asist. Marina Horvat

doc. dr. Satja Mulej Bratec

asist. Nejc Plohl

doc. dr. Vita Štukovnik

doc. dr. Saša Zorjan

Člani projekta na MF UM povezava na COBISS:

doc. dr. Jurij Dolenšek

doc. dr. Marko Gosak

dr. Viljem Pohorec

doc. dr. Maša Skelin Klemen

prof. dr. Andraž Stožer