Nevronski procesi, na katerih temelji socialna regulacija čustev in bolečine

Oddelek za psihologijo Raziskovalni projekti
Šifra projekta
J3-2525
Začetek projekta
1. 9. 2020
Konec projekta
30. 4. 2025
Financer
ARRS
Program
Temeljni raziskovalni projekt (Program dr. Aleša Debeljaka)
Koordinator
doc. dr. Satja Mulej Bratec
Partnerji

UM Medicinska fakulteta; doc. dr. Jurij Dolenšek, doc. dr. Marko Gosak, dr. Viljem Pohorec, doc. dr. Maša Skelin Klemen, prof. dr. Andraž Stožer

Vodja na FF
doc. dr. Satja Mulej Bratec
Člani na FF
asist. Marina Horvat, doc. dr. Satja Mulej Bratec, asist. Nejc Plohl, doc. dr. Vita Štukovnik, doc. dr. Saša Zorjan

Vsebinski povzetek projekta

Ljudje okrog nas močno vplivajo na naše negativne občutke. Različne oblike socialne opore zmanjšajo negativna čustva, lajšajo bolečino in blagodejno vplivajo na fiziološke sisteme našega telesa. Socialna regulacija čustev in bolečine prevladuje v našem življenju, poleg uporabe socialne opore za vsakodnevne čustvene in telesne izzive pa bi lahko ta preprost in naraven pojav sčasoma uporabili za lažje zdravljenje velike depresije in kronične bolečine, izčrpavajočih in izjemno prevladujočih bolezni. Splošni cilj projekta je znatno razširiti naše znanje o nevronskih sistemih, na katerih temeljita socialna regulacija čustev in bolečine. Kar zadeva čustva, je socialna regulacija čustev pomemben sestavni del psihoterapije in s tem učinkovit način zdravljenja velike depresije. Prvi cilj projekta je osvetliti globalne vzorce možganskih interakcij med potekom dveh vrst socialne regulacije čustev: socialne oblike prevrednotenja in podporne socialne prisotnosti. S tem bomo zagotovili dopolnilno sliko obsežnih sprememb možganskih omrežij, vključenih v socialno regulacijo čustev. Kar zadeva bolečino, predstavlja socialna opora potencialen nizkocenovni, nefarmakološki naravni analgetik. Da bomo lahko sčasoma izkoristili socialno oporo za zdravljenje bolečine, pa moramo najprej bolje razumeti postopek, s katerim socialna opora vpliva na bolečino. Preostali cilji projekta se skupaj osredotočajo na zagotavljanje izčrpnega prikaza načina, kako socialna opora partnerja vpliva na bolečino. Izvedli bomo študijo z romantičnimi pari, tako, da bo partner med doživljanjem bolečine podpiral svojo partnerko, medtem ko hkrati merimo njeno možgansko aktivnost z elektroencefalografijo (EEG). Nato bomo analizirali pozitivne in negativne učinke partnerjeve opore na dojemanje bolečine, določili čustvene in pozornostne učinke opore romantičnega partnerja na bolečino in nadalje preučili dodatne dejavnike vpliva na učinek partnerjeve opore na občutek bolečine. Razumevanje vpliva socialne opore na bolečino nam lahko pomaga izbrati in vzpostaviti situacije in okoliščine, v katerih bi posamezniki imeli največ koristi od socialne opore. Če pogledamo v prihodnost, takšno razumevanje predstavlja prvi pomembni korak h končnemu razvoju specifičnih primarnih in/ali adjuvantnih oblik zdravljenja kronične bolečine.

Faze projekta in njihova realizacija (april 2023)

Cilj 1: Razkrivanje vzorcev interakcij možganskih omrežij med socialno regulacijo čustev

Za pridobitev vpogleda v nevronske temelje socialne regulacije čustev, smo v sklopu delovnega programa (v nadaljevanju DP) 1 izvedli analize obstoječih fMR podatkov, pridobljenih na Tehniški univerzi v Münchnu. V študiji smo merili tako funkcijsko povezanost možganov med mirovanjem, kot tudi njihovo aktivnost med socialno regulacijo čustev. Rezultati so pokazali, da lahko podporna prisotnost psihoterapevtke vpliva na povezanost sprednjega dela mirovnega omrežja že med samim mirovanjem. Učinek je bil povezan z zaupanjem: bolj kot so udeleženke v splošnem zaupale psihoterapevtom, močnejša je bila sprememba v povezanosti mirovnega omrežja [1,2,3] (Slika 1). Poleg tega je bil vpliv psihoterapevtkine prisotnosti med mirovanjem povezan tako z možgansko aktivnostjo kot tudi z učinkovitostjo socialne regulacije s strani iste psihoterapevtke med gledanjem negativnih slik v drugem delu študije. Slednji odnos je moderiralo splošno zaupanje v psihoterapevte [1,2,3].

Slika 1: Rezultati študije o raziskovanju socialne regulacije čustev v vsakdanjem življenju, kot so objavljeni v reviji Frontiers in Psychiatry [1].

Cilj 2: Preučevanje pozitivnih in negativnih učinkov opore romantičnega partnerja na bolečino

Cilji 2, 3 in 4 se nanašajo na izsledke obsežne EEG študije (DP2) o vplivu opore romantičnega partnerja na občutek bolečine. Teoretično ozadje in raziskovalni načrt EEG študije (Slika 2) smo predstavili v okviru 9. Kongresa psihologov Slovenije 2023 [4], v okviru v-ta-namen organiziranega simpozija o proučevanju socialnih procesov z uporabo slikovnih in nevrofizioloških metod [5].

Slika 2: Raziskovalna paradigma in načrtovane analize EEG študije, kot objavljeno v reviji The Journal of Pain [6].

Po uspešnem zaključku DP2 (EEG študije), smo za realizacijo drugega cilja projekta (v okviru DP3) analizirali smer in moč učinka romantičnega partnerja na zaznavanje bolečine, s poudarkom na potencialnih mediatorjih in moderatorjih tega učinka.

Analize povprečnega vpliva socialne opore (v primerjavi s pogojem brez opore) so pokazale, da je prisotnost partnerja signifikantno zmanjšala poročano neprijetnost bolečine [6,7,8]. Rezultati za intenzivnost bolečine pa so bili odvisni od načina analize in analiziranega vzorca, kar nakazuje na manj močen oz. bolj variabilni vpliv socialne opore na intenzivnost bolečine [6,7,8]. Dodatno smo našli pomembne razlike med pogojema (socialna opora vs. brez opore) za zgodnje in pozne z bolečino povezane EEG potenciale [6,7,8] (Slika 3).

Slika 3: Razlika v zgodnjih (N130) in poznih (P300) izzvanih EEG potencialih na treh različnih področjih (oz. skupkih elektrod), kot objavljeno v reviji The Journal of Pain [6].

Nadalnje analize so se osredotočile na potencialne mediatorje in moderatorje. Večnivojske analize nevrofizioloških potencialov kot potencialnih mediatorjev med socialno oporo in poročano bolečino so pokazale, da so tako zgodnji kot pozni z bolečino povezani EEG potenciali, pretežno na parietalnih in centralnih predelih, posredovali pri vplivu socialne opore na poročano neprijetnost in intenzivnost bolečine [6,9] (Slika 4). Kvaliteto odnosa kot potencialnega mediatorja med socialno oporo in poročano bolečino, analiza ni potrdila [8]. Čeprav so preliminarni rezultati (na manjšem vzorcu) nakazovali na navezanost kot potencialnega mediatorja [10], kasnejša analiza večjega vzorca ni potrdila prvotnih izsledkov [11].

Slika 4: Vizualni prikaz rezultatov študije o nevrofizioloških mediatorjih socialne opore in bolečine, kot so objavljeni v reviji The Journal of Pain [6].

Cilj 3: Določanje čustvenih in pozornostnih učinkov opore romantičnega partnerja na bolečino

Tretji cilj (v okviru DP4) je bil preučiti potencialni vpliv čustev in pozornosti pri učinkih socialne opore na občutenje bolečine.

Prejšnje raziskave so pokazale, da preusmeritev pozornosti vpliva predvsem na oceno intenzitete bolečine, medtem ko čustva vplivajo na oceno neprijetnosti bolečine. Analize glavnih učinkov socialne opore (v primerjavi s pogojem brez opore) so pokazale relativno močnejši in stabilnejši vpliv socialne opore na neprijetnost bolečine v primerjavi z intenziteto, a vseeno smo v glavni večnivojski mediacijski analizi potrdili vpliv socialne opore na oba aspekta bolečine in potrdili tudi nevrofiziološke mediatorje neprijetnosti in intenzitete [6] (Slika 4). Rezultati nakazujejo na pomemben vpliv čustvenih in pozornostnih učinkov socialne opore.

Ker smo v okviru EEG raziskave za vsak poskus izmerili tudi subjektivno čustveno valenco, smo izmerjeno valenco v nadalnji analizi povezali s po poskusih pridobljeno oceno intenzitete in neprijetnosti bolečine. Rezultati so potrdili hipotezo, da bo čustvena valenca posredovala pri vplivu socialne opore na neprijetnost bolečine, ne pa tudi intenzivnost bolečine [12,13,14] (Slika 5). Nazadnje smo izvedli napredne časovno-frekvenčne EEG analize, da bi osvetlili razlike v nevrofizioloških mediatorjih čustvenih in pozornostnih učinkov opore romantičnega partnerja na bolečino. Medtem ko so pri vplivu socialne opore na neprijetnost posredovali alfa in gama valovi, so pri vplivu socialne opore na intenziteto posredovali samo gama valovi [14] (Slika 5).

Slika 5: Vizualni prikaz rezultatov študije o čustvenih in pozornostnih učinkih socialne opore na bolečino [4].

Cilj 4: Preučevanje vpliva empatije in spanja na odnos med oporo romantičnega partnerja in občutek bolečine

Pomembna dejavnika, ki bi potencialno lahko vplivala na kakovost socialne regulacije bolečine, sta empatija partnerja in kakovost spanja udeleženke, vendar izvedene analize treh vrst empatije in samoporočanega spanja niso potrdile empatije ali spanja kot moderatorjev odnosa med socialno oporo in bolečino [15,16].

Cilj 5: Raziskovanje socialne regulacije čustev v vsakdanjem življenju

Dodatno smo preučili uporabo in učinkovitost socialne regulacije čustev v vsakdanjem življenju v povezavi z dejavnikoma socialne opore in intenzitete čustvovanja. Izvedli smo raziskavo z intenzivnim raziskovalnim načrtom, ki je vključevala 205 mladih odraslih posameznikov, ti pa so v študiji sodelovali teden dni s pomočjo posebne aplikacije za mobilne telefone. Analize na podlagi povprečenja longitudinalno pridobljenih podatkov so med drugim pokazale, da socialna opora ter intenziteta čustvovanja predstavljata značilna moderatorja odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom in da socialno deljenje mediira odnos med socialno oporo in afektivnim stanjem [17,18].

Analize na podlagi večnivojskih modelov pa so pokazale, da je socialno deljenje pri t-1 predvidevalo negativen učinek pri nizki, vendar ne pri visoki čustveni diferenciaciji. Poleg tega je bila ekspresivna supresija pozitivno povezana z negativnim učinkom pri nizki čustveni diferenciaciji in negativno pri visoki čustveni diferenciaciji [18,19] (Slika 6).

Slika 6: Rezultati študije o raziskovanju socialne regulacije čustev v vsakdanjem življenju, kot so bili predstavljeni na posterju na konferenci SAS Annual Conference 2023 [18].

Cilj 6: Kontrastiranje nevrobioloških temeljev pričakovanja bolečine in pričakovanja socialnih oblik nevarnosti

Za temeljitejše razumevanje nevrobioloških temeljev pričakovanja in občutenja bolečine, smo dodatno analizirali obstoječe fMR podatke, pridobljene na Tehniški univerzi v Münchnu. Rezultati so pokazali, da so ob pričakovanju bolečine aktivirani drugi deli leve in desne amigdale ter levega hipotalamusa, v primerjavi s pričakovanjem zunanjih oz. socialnih vrst nevarnosti (napada agresivnega sočloveka ali plenilca), kar prvič izrazito kaže možgansko aktivnost znotraj človeških subkortikalnih možganskih regij, povezano z različnimi oblikami nevarnosti [20] (Slika 7).

Slika 7: Prikaz rezultatov študije o raziskovanju nevrobioloških temeljev pričakovanja bolečine v primerjavi s pričakovanjem socialnih oblik nevarnosti, kot so objavljeni v reviji Frontiers in Psychiatry [20].

Reference projekta (marec, 2026)

  1. MULEJ BRATEC, Satja, STARKE, Georg, BERTRAM, Teresa, SORG, Christian. Brain mechanisms of social emotion regulation : paper presented at the 5th Conference of the European Society for Cognitive and Affective Neuroscience. [Online ed.]. May 2020, vol. 15, iss. 5, str. 561-570. [COBISS.SI-ID 107700995]
  2. XIE, Xiyao, BERTRAM, Teresa, ZORJAN, Saša, HORVAT, Marina, SORG, Christian, MULEJ BRATEC, Satja. Social reappraisal of emotions is linked with the social presence effect in the default mode network : poster at the FENS Regional Meeting 2023, Algavre, Porugal, 3-5 May 2023. [COBISS.SI-ID 174293251]
  3. XIE, Xiyao, BERTRAM, Teresa, ZORJAN, Saša, HORVAT, Marina, SORG, Christian, MULEJ BRATEC, Satja. Social reappraisal of emotions is linked with the social presence effect in the default mode network. Frontiers in psychiatry. 2023, 13, str. 1-13. [COBISS.SI-ID 146376707]
  4. HORVAT, Marina, ZORJAN, Saša, MULEJ BRATEC, Satja. Nevrofiziološki mehanizmi učinka socialne opore na občutenje bolečine : teoretično ozadje in raziskovalni načrt. V: POSAVČEVIĆ, Vesna (ur.), et al.  Kongres psihologov Slovenije : Jaz in okolje : preplet notranjih in zunanjih svetov : 16.-18. november 2023 : zbornik povzetkov. [Ljubljana]: Društvo psihologov Slovenije, 2023. Str. 148. Psihološka obzorja, Letn. 32, 2023. [COBISS.SI-ID 174415619]
  5. MULEJ BRATEC, Satja. Proučevanje socialnih procesov z uporabo slikovnih in nevrofizioloških metod. V: POSAVČEVIĆ, Vesna (ur.), et al.  Kongres psihologov Slovenije : Jaz in okolje : preplet notranjih in zunanjih svetov : 16.-18. november 2023 : zbornik povzetkov. [Ljubljana]: Društvo psihologov Slovenije, 2023. Str. 147. Psihološka obzorja, Letn. 32, 2023. [COBISS.SI-ID 174523139]
  6. HORVAT, Marina, VERDNIK, Jana, ZORJAN, Saša, MULEJ BRATEC, Satja. Neurophysiological potentials mediating the influence of social support on pain. The journal of pain. official journal of the American Pain Society. 2026, vol. 42, [article no.] 106247, str. 1-9. [COBISS.SI-ID 271067139]
  7. MULEJ BRATEC, Satja. The influence of romantic partner support on the subjective and neurophysiological substrates of pain. V: ESCAN : 22-25 May 2024, Ghent : abstract book : 22-25 May 2024, Ghent, Belgium : European Society for Cognitive and Affective Neuroscience. [Ghent: Faculty of Psychology and Educational Sciences, 2024]. Str. 282. [COBISS.SI-ID 220247043]
  8. VENTA, Nina, HORVAT, Marina, ZORJAN, Saša, MULEJ BRATEC, Satja. Nevrofiziološki mehanizmi učinkov socialne opore in kvalitete partnerskega odnosa na občutenje bolečine : preliminarni rezultati. V: POSAVČEVIĆ, Vesna (ur.), et al.  Kongres psihologov Slovenije : Jaz in okolje : preplet notranjih in zunanjih svetov : 16.-18. november 2023 : zbornik povzetkov. [Ljubljana]: Društvo psihologov Slovenije, 2023. Str. 148-149. Psihološka obzorja, Letn. 32, 2023. [COBISS.SI-ID 174419203]
  9. VERDNIK, Jana. Vloga čustvene valence pri vplivu socialne opore na zaznavo bolečine : EEG raziskava : magistrsko delo. Maribor: [J. Verdnik], 2024. [COBISS.SI-ID 207068931]
  10. FLAMIŠ, Asja, HORVAT, Marina, ZORJAN, Saša, MULEJ BRATEC, Satja. Vloga stila navezanosti pri vplivu socialne opore na občutek bolečine: preliminarni podatki. V: POSAVČEVIĆ, Vesna (ur.), et al.  Kongres psihologov Slovenije : Jaz in okolje : preplet notranjih in zunanjih svetov : 16.-18. november 2023 : zbornik povzetkov. [Ljubljana]: Društvo psihologov Slovenije, 2023. Str. 205. Psihološka obzorja, Letn. 32, 2023. [COBISS.SI-ID 174477059]
  11. FLAMIŠ, Asja. Vloga stila navezanosti pri vplivu socialne opore romantičnega partnerja na doživljanje bolečine : magistrsko delo. Maribor: [A. Flamiš], 2024. [COBISS.SI-ID 201249027]
  12. VERDNIK, Jana, ZORJAN, Saša, HORVAT, Marina, MULEJ BRATEC, Satja. Čustveni učinki socialne opore na občutek bolečine : preliminarni rezultati. V: POSAVČEVIĆ, Vesna (ur.), et al.  Kongres psihologov Slovenije : Jaz in okolje : preplet notranjih in zunanjih svetov : 16.-18. november 2023 : zbornik povzetkov. [Ljubljana]: Društvo psihologov Slovenije, 2023. Str. 198. Psihološka obzorja, Letn. 32, 2023. [COBISS.SI-ID 173789187]
  13. VERDNIK, Jana. Vloga čustvene valence pri vplivu socialne opore na zaznavo bolečine : EEG raziskava : magistrsko delo. Maribor: [J. Verdnik], 2024. [COBISS.SI-ID 207068931]
  14. VERDNIK, Jana, HORVAT, Marina, ZORJAN, Saša, MULEJ BRATEC, Satja. Social Support Modulation of Pain Unpleasantness and Intensity via Emotional Valence and Neural Oscillatory Dynamics. V pripravi.
  15. IVANKOV, Eva. Vloga empatije pri vplivu podpore romantičnega partnerja na bolečino : magistrsko delo. Maribor: [E. Ivankov], 2022. [COBISS.SI-ID 127854851]
  16. VENTA, Nina, HORVAT, Marina, ZORJAN, Saša, MULEJ BRATEC, Satja. Empathy, sleep, attachment and relationship quality as potential moderators of social support effect on pain. V pripravi.
  17. ADAMIČ, Nikita. Čustva v vsakdanjem življenju : vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev : magistrsko delo. Maribor: [N. Adamič], 2022. [COBISS.SI-ID 124535043]
  18. ZORJAN, Saša, MULEJ BRATEC, Satja. Emotion differentiation predicts the effectiveness of social sharing and expressive suppression in daily life: poster at the SAS 2023 Conference, Long Beach, California, 2023. [COBISS.SI-ID 149373187]
  19. ZORJAN, Saša, KRAJNC, Živa, MULEJ BRATEC, Satja. Emotion Differentiation Moderates the Affective Impact of Social Sharing and Expressive Suppression in Daily Life. V recenziji.
  20. BERTRAM, Teresa, HOFFMANN AYALA, Daniel, HUBER, Eva Maria, BRANDL, Felix, STARKE, Georg, SORG, Christian, MULEJ BRATEC, Satja. Human threat circuits: threats of pain, aggressive conspecific, and predator elicit distinct BOLD activations in the amygdala and hypothalamus. Frontiers in psychiatry. 2023, 13, str. 1-19. [COBISS.SI-ID 137849347]

Člani projekta na FF UM povezava na COBISS:

asist. Marina Horvat

doc. dr. Satja Mulej Bratec

asist. Nejc Plohl

doc. dr. Vita Štukovnik

doc. dr. Saša Zorjan

 

Člani projekta na MF UM povezava na COBISS:

doc. dr. Jurij Dolenšek

doc. dr. Marko Gosak

dr. Viljem Pohorec

doc. dr. Maša Skelin Klemen

prof. dr. Andraž Stožer

Skip to content