Upravljanje z mejami med delom in zasebnim življenjem in izgorelost: Preučevanja povezovalnih mehanizmov in robnih poojev

Stalna miselna osredotočenost na delo ter zabrisane meje med delom in zasebnim življenjem postajajo ena izmed glavnih značilnosti sodobnih delovnih okolij. Ob tem zaposleni poročajo o visoki stopnji doživljanja stresa in izgorelosti. Na podlagi preteklih raziskav je utemeljeno predpostaviti, da se vnašanje dela v zasebno življenje povezuje z negativnimi izidi. Pričujoči raziskovalni projekt sestavljajo tri raziskave z naprednimi raziskovalnimi načrti, ki bodo skupaj prispevale k razumevanju, zakaj zaposleni prepletajo vidike dela in zasebnega življenja in kakšni so učinki tega na njihovo blagostanje pri delu. V prvem delu raziskovalnega projekta bomo z namenom ugotavljanja vsakodnevnega doživljanja dela izvedli dnevniško študijo, namen katere bo ugotoviti motive zaposlenih za vnašanje dela v zasebno življenje, bodisi z delom izven delovnega časa bodisi z razmišljanjem o delu ali čustveno vznemirjenostjo zaradi dela doma. Skladno s ključnimi načeli kognitivne terapije lahko predpostavimo, da zlasti neprilagojeni vzorci mišljenja zaposlenim onemogočajo odklop od dela na dnevni ravni. V drugem delu projekta želimo z izvedbo vzdolžne raziskave s štirimi merjenji, izvedenimi v obdobju enega leta, preveriti, na kak način neprilagojeni vzorci mišljenja ter upravljanje z mejami med delom in zasebnim življenjem prispevajo k dolgoročnim spremembam v izgorelosti znotraj posameznika. Dosedanje raziskave namreč niso v zadostni meri naslovile vprašanja možnih posledic neučinkovitega ločevanja med delom in zasebnim življenjem ter časovne dinamike tega pojava. Ker občasno delo izven delovnega časa nima nujno negativnih posledic, se zdi nujno preveriti, v kolikšni meri ter pod kakšnimi pogoji večje vključevanje v delo izven delovnega časa prispeva k izgorelosti v daljšem časovnem obdobju. Tretji del raziskovalnega projekta predstavlja raziskava, v kateri želimo z izvedbo intervencije preveriti možne načine za zniževanje neučinkovitega ločevanja med delom in zasebnim življenjem ter izgorelosti, pri čemer predpostavljamo, da je možen način za doseganje slednjega spreminjanje neprilagojenih vzorcev mišljenja.