MUF

asist. Nika Rakuša, mag. ekon. in posl. ved (EPF)

Nika Rakuša je asistentka na Katedri za marketing na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. S študenti sodeluje pri vajah iz osnov marketinga, digitalnega marketinga in nabave, poleg tega pa opravlja tudi vlogo tutorja učitelja. Svojo študijsko pot je začela prav na tej fakulteti, kjer je zaključila tako dodiplomski kot magistrski študij, zdaj pa tam nadaljuje tudi doktorski študij. V raziskovalnem delu se posveča trajnostnemu potrošništvu – še posebej jo zanima, kako spodbuditi ljudi k bolj odgovornemu nakupovanju in ravnanju. Aktivno sodeluje v različnih raziskovalnih projektih, redno predstavlja svoje delo na mednarodnih konferencah in se nenehno strokovno izpopolnjuje. Navdušujejo jo priložnosti za osebno in strokovno rast, z veseljem pa sodeluje tudi pri projektih, kot je MUF, kjer znanstveno-raziskovalno delo povezuje z vsakdanjimi življenjskimi vprašanji in izzivi. 

O predavanju:

Si se že kdaj vprašal/a, zakaj je tvoj najljubši čips vedno ravno tam, kjer ga najlažje dosežeš? Kako to, da se na polici znajde prav tista čokoladica, ki jo imaš najraje? Zakaj so bomboni skoraj vedno pri blagajni? In zakaj imamo včasih občutek, da moramo nekaj kupiti – čeprav tega sploh nismo iskali? Na tem interaktivnem predavanju bomo postali nakupovalni detektivi, ki raziskujejo skrite poti izdelkov in trike, s katerimi nas trgovci prepričujejo k nakupu. Spoznali bomo, kako izdelki potujejo od tovarne do trgovine, kdo odloča, kaj bo na polici in kje bo postavljeno, kako trgovine skrivaj usmerjajo naš pogled ter kako se izdelki znajdejo na pravem mestu ob pravem času. Na koncu pa se bomo skupaj vprašali: ali izbiraš ti – ali izdelek izbere tebe? 

doc. dr. Vesna Klokočovnik (FNM)

red. prof. dr. Mitja Gorenak (FT)

Dr. Mitja Gorenak je profesor turizma, ki je svojo pot v turizmu začel prav kot turistični vodnik, kasneje pa se je posvetil izobraževanju mladih talentov v turizmu.

O predavanju:

Turizem je kot čarobna sestavljanka! Na predavanju bomo raziskali poklice, ki skrbijo za turiste – od vodnika, ki pripoveduje zanimive zgodbe, do hotelskega osebja, ki skrbi za naš miren spanec in posameznikov v turističnih agencijah, ki vse skupaj organizirajo. Pogledali bomo, kaj delajo ti turistični junaki vsak dan in kako vsak poklic prispeva k nepozabnim turističnim doživetjem. Predavanje je namenjeno radovednim otrokom, ki radi odkrivajo nove stvari.

doc. dr. Melanija Larisa Fabčič

To, da sem odraščala v dvojezičnem okolju, v »trikotniku« med Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, me je že kot otroka navdušilo za jezike in vzbudilo mojo radovednost glede razlik in podobnosti med njimi. Še posebej pa me je zanimalo, kaj vse jezik pove »med vrsticami« in v »prenesenem pomenu«.

Poleg tega pa sta me že zelo zgodaj očarala tudi jezik filma in jezik glasbe. Zato ne preseneča, da sem si želela posti filmska režiserka in glasbenica in – mogoče malo bolj presenetljivo – tudi detektivka J. In vse to sem na nek način tudi počela in počnem v življenju: raziskujem povezavo med (vizualnim) mišljenjem in jezikom, poučujem nemški jezik, ustvarjam alternativno-rockovsko glasbo in z velikim užitkom gledam ogromno filmov ter občasno tudi pišem o njih.

in doc. dr. Nejc Plohl (FF)

asist. Staš Miljuš (FNM)

Narava me je privlačila že v otroštvu – njena raznolikost, lepota in skrivnosti so me vedno znova očarale. Odločilni trenutek, ko sem spoznal, da se želim resno ukvarjati z rastlinami, celo raziskovalno, je prišel med študijem biologije na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Navdihnila sta me predvsem takratna asistenta, ki sta mi odprla oči za svet botanične znanosti. Diplomiral sem na temo tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, nato pa študij nadaljeval v Ljubljani, kjer sem srečal še več učiteljev in strastnih ljubiteljev narave. 

Skozi mojo poklicno pot, ki se je začela na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, nadaljevala pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, in se danes nadaljuje na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, kjer delujem kot asistent za področje sistematske botanike, se v raziskovalnem delu posvečam predvsem sistematiki rastlin, travniškim združbam in obnovi travnikov. Sodeloval sem pri številnih zanimivih projektih, iz katerih je zrasla tudi ideja za to predavanje: Banka brez denarja. 

O predavanju:

Genska semenska banka je prav posebna “banka” – v njej ni denarja in ne uradnikov za okenci. Hrani pa nekaj, kar je za prihodnost morda še pomembnejše: semena. To so dragoceni nosilci genetske raznolikosti, ki jih skrbno shranjujemo za prihodnje rodove. V tamkajšnjih hladilnikih in zamrzovalnikih so shranjena semena tako divjih kot kulturnih rastlin. 

A pot do semenske banke ni preprosta – zahteva veliko znanja, natančnega dela in ljubezni do rastlin. Semena je treba nabrati v naravi, jih strokovno pripraviti in redno preverjati, da ostajajo kaljiva. 

Na predavanju bomo spoznali, kako nastane genska semenska banka, kako poteka delo botanika na terenu in v laboratoriju, ter kaj vse lahko s temi semeni ustvarimo – danes in v prihodnosti. 

doc. dr. Janko Skok (FKBV)

Znanstveno in pedagoško je aktiven predvsem na področju biologije in etologije domačih živali, pa tudi reje drobnice. V zadnjem obdobju pa se v večji meri posveča predvsem proučevanju procesa udomačevanja živali. Poleg znanstveno-raziskovalnega in pedagoškega dela pa je pomemben del njegove dejavnosti pastirstvo, saj je ovčar in kozar na ‘Pedagoško-raziskovalni enoti (PRE) Drobnica‘ Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.  

O predavanju:

Pri predavanju bomo obravnavali proces udomačevanja živali. Kako je do njega prišlo, kaj se je tekom njega dogajalo z živalmi ter kako in zakaj se domače živali razlikujejo od njihovih divjih prednikov. Proces udomačevanja bo pojasnjen z mnogimi zanimivimi primeri, od samoudomačitve psa in človeka, mačke kot udomačenega posebneža, pa do edinstvenega ruskega eksperimenta udomačevanja srebrnih lisic in minkov v Novosibirsku, in še mnogih drugih. Nenazadnje pa se bomo dotaknili tudi najnovejše hipoteze o vlogo parazitov pri udomačitvi, katere avtor je predavatelj. 

asist. dr. Tadeja Vajdič (FNM)

Tadeja Vajdič, univ. dipl. mikrobiologinja, je zaposlena na Oddelku za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Svoje znanje rada deli tako s študenti kot tudi z osnovnošolci. Mikroorganizme je uporabljala tudi med doktorskim študijem, ko je kot mlada raziskovalka sodelovala z raziskovalnim laboratorijem farmacevtskega podjetja Lek. Nedavno je delovala kot postdoktorska raziskovalka na Tehniški univerzi v Gradcu, kjer je razvijala inovativne metode z uporabo encimov iz mikroorganizmov za proizvodnjo sladkornih emulgatorjev. 

O predavanju:

 Ste vedeli, da obstajajo živa bitja, tako majhna, da jih brez mikroskopa sploh ne moremo videti? Imenujemo jih mikroorganizmi in kljub svoji majhnosti vsak dan opravljajo pomembna opravila! Najdemo jih povsod – v zemlji, vodi, zraku in celo v našem telesu. 

V biotehnologiji te drobne pomočnike uporabljamo za izdelavo vsakdanjih stvari, kot so jogurt, sir, kruh, zdravila, vitamini, dišave, pa tudi goriva! 

 Ena izmed posebej zanimivih nalog mikroorganizmov je biokataliza – to pomeni, da pomagajo pri kemijskih reakcijah. Na primer, kvasovke pri peki kruha sladkor spremenijo v plin, zaradi katerega kruh lepo vzhaja. Znanstveniki pa lahko mikroorganizme celo “naučijo”, da izdelujejo posebne snovi za zdravila ali razgrajujejo plastiko! 

V laboratoriju raziskujemo, kako lahko z uporabo mikroorganizmov poskrbimo za bolj čisto in okolju prijazno proizvodnjo. Namesto nevarnih kemikalij uporabljamo encime, ki delujejo pri nizkih temperaturah in ne onesnažujejo okolja. Tako mikroorganizmi postajajo pravi zeleni delavci prihodnosti. 

 Predavanje vas bo popeljalo na sprehod skozi različne “tovarne”, kjer mikroorganizmi opravljajo svoje delo – od kuhinje in laboratorija do narave in celo vesolja! Spoznali bomo, kako mikroorganizme uporabljamo za reševanje okoljskih težav in ustvarjanje izdelkov prihodnosti. 

doc. dr. Mitja Krajnc (MF)

Pot me je vodila preko II. gimnazije Maribor do diplome in doktorata na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen sem v UKC Maribor kot zdravnik specialist za bolezni notranjih organov, posebej se ukvarjam z žlezami z notranjim izločanjem.  Ob tem mi je zraven raziskovalnega v veselje učiteljsko delo s študenti, ki me z radovednostjo in predanostjo velikokrat presenetijo in spodbudijo. Zadnja leta me zelo zanima področje nadarjenosti (hvala ekipi Mini univerze, da jo spodbuja), vedno pa sem imel rad naravo, knjige in potovanja. Prepričan sem, da nas znanost bogati in nam pomaga na vseh področjih življenja. 

O predavanju:

Zvezde predavanja bodo hormoni, neke vrste wi-fi našega telesa. Dotaknili se bomo s hormoni povezanih procesov, ki učenke in učence zanimajo, ker se v njih dogajajo in imajo z njimi bližnje izkušnje: rasti, pubertete in stresa. Spoznali bomo glavne žleze z notranjim izločanjem in osnove njihovega delovanja v zdravju in bolezni. Ostalo bo še nekaj časa za vprašanja in odgovore, ki se bodo porodili med našim razpravljanjem.   

asist. Veno Jaša Grujič (FNM)

red. prof. dr. Alenka Lipovec

Alenka Lipovec je učiteljica matematike, ki ima številke tako rada, da bi jih najraje posadila poleg svojih paradižnikov. Ko ne razlaga o ulomkih in enačbah, plete volnena oblačila, ob tem pa ji družbo delajo trije vnuki, pes, mačka in – seveda – kakšna motika za vrt. Če bi bila superjunakinja, bi njeno orožje bil kalkulator, ogrinjalo pa volnena odeja s številskimi vzorci!

O predavanju:

Pripravi se na super zabavno dogodivščino, kjer bomo skupaj raziskovali, kako razmišlja umetna inteligenca – brez računalnika, brez aplikacij in brez kablov! Samo ti, smešne opice, krokodili in dobra mera radovednosti. Ugotovili bomo, kako “pametni stroji” sprejemajo odločitve – včasih čisto pravilno, drugič pa tako narobe, da bi se še opica smejala! S pomočjo kartic in iger bomo postali pravi mali matematiki in detektivi: iskali bomo vzorce, sestavljali pravila in gradili odločitvena drevesa, ki bodo povedala, ali opica grize (samo na sliki, brez skrbi!) ali ne. Ugotovili bomo, da umetna inteligenca razmišlja podobno kot mi: malo po občutku, malo po pravilih in včasih čisto narobe. Matematika nam bo pomagala odkrivati skrite povezave, s pomočjo verjetnosti pa bomo napovedovali, kaj se bo zgodilo naslednje. Kot vedeževanje – samo da tukaj uporabljamo možgane in ne kristalne krogle! Če so ti všeč izzivi, smeh in pametne ideje, se pridruži! Obeta se zabava, nova znanja in veliko “a-ha!” trenutkov.

doc. dr. Eva Klemenčič (FNM)

Eva Klemenčič poučuje na Fakulteti za energetiko ter na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. V raziskovalnem delu jo najbolj pritegnejo tekoči kristali – posebna oblika snovi, ki jo srečamo tudi v zaslonih, a skriva še veliko priložnosti za aplikacije. Poleg raziskovanja jo zanima vprašanje, kako fiziko približati mladim, ne samo kot kup enačb, temveč kot ključno orodje za razumevanje sveta okoli nas. Zato se posveča tudi didaktiki naravoslovja in fizike ter sodeluje v projektih, ki spodbujajo kritično mišljenje, reševanje problemov ter razvijajo digitalno in energetsko pismenost.

O predavanju:

Kaj pravzaprav je energija? Zakaj pravimo, da je ne moremo ustvariti ali uničiti, le spreminjati iz ene oblike v drugo? In kako naše vsakdanje izbire vplivajo na količino energije, ki jo porabimo, ter na okolje, v katerem živimo? Na tem interaktivnem predavanju bomo skozi svet fizike raziskovali, kaj energija sploh je, in spoznali, kako delujejo energijski procesi. Pogovarjali se bomo o tem, kaj pomeni biti energetsko pismen ter kako lahko z znanjem in premišljenimi odločitvami pomagamo soustvarjati trajnostno prihodnost. Skozi miselne izzive, kvize in preproste eksperimente bomo skupaj razmišljali: Koliko energije porabimo? Kako jo lahko ohranimo? In ali lahko vsak od nas postane del rešitve?

izr. prof. dr. Andraž Stožer (MF)

Leta 1987 sem od dedka iz Nemčije dobil svoj prvi set kock LEGO in približno naslednjih deset let sem bil prepričan, da bom arhitekt, gradbeni ali strojni inženir. Z vsako škatlo kock se je želja samo povečevala. Leta 1997 sem se hudo poškodoval med smučanjem in takrat se je porodila ideja, da bom zdravnik. Vmes so zaradi fascinacije nad naravo bila precej močna prepričanja, da bom biolog, kemik ali fizik. In ker sem zmeraj rad bral, sem za svoje morebitno drugo življenje vedno mislil, da bom jezikoslovec, etimolog ali pisatelj. Na koncu gimnazije se je bilo treba odločiti in medicina se je med vsemi možnostmi v največji meri zdela kot pribežališče vseh mojih skritih želja. Na koncu sem postal fiziolog in pri svojem delu rabim veliko inženirskega načina razmišljanja, ogromno znanja biologije, kemije in fizike, za sorodnike in prijatelje (posebno, ko imajo zdravstvene težave) sem še vedno zdravnik, prav tako pa mi pri delu zelo prav pride fascinacija nad jeziki in pisano besedo. Vse življenje sem trdo delal in sledil svojim željam in zdaj opravljam poklic, za katerega dolgo sploh nisem vedel, da obstaja, a je zame sanjski.

Faber est suae quique fortunae.

doc. dr. Janja Usenik (PEF)

Že od nekdaj me je zanimalo, kako delujeta naš um in telo, zato sem najprej študirala psihologijo, nato pa še fizioterapijo. Navdušuje me celostno raziskovanje človeka – še posebej tam, kjer se prepletajo gibanje, šport in dobro počutje. 

V prostem času najraje tečem, kolesarim, hodim v hribe, se posvečam jogi in pilatesu, nasploh pa uživam v vsem, kar je povezano z naravo in gibanjem. Rada tudi kaj preberem, napišem ali ustvarjam – predvsem tam, kjer se srečajo znanost, telo in domišljija. Verjamem, da so možgani kot mišice – tudi njih lahko treniramo. In še bolje delujejo, kadar imamo ob sebi dobre navijače, ki nas pri tem srčno spodbujajo. 

O predavanju:

Se kdaj vprašaš, zakaj športniki tako radi vidijo polne tribune in glasne navijače? Ali navijači res pomagajo, da športniki tečejo hitreje, skačejo višje in zadenejo več golov? Na predavanju bomo raziskovali, kako navijači vplivajo na misli, čustva in telesno zmogljivost športnikov. Preko zabavnih poskusov in iger bomo skupaj odkrivali, kako pomembna je podpora – ne samo v športu, ampak tudi v vsakdanjem življenju.  

doc. dr. Črtomir Matejek (PEF)

Kot otrok sem želel postati učitelj namiznega tenisa, ki sem ga v zgodnjih letih tudi treniral. Kasneje sem ugotovil, da ne moreš učiti le namiznega tenisa, zato sem se odločil postati profesor športne vzgoje.

red. prof. dr. Janja Hojnik (Pravna fakulteta UM)

je  profesorica prava EU na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. S pravom EU se ukvarja  od leta 2002, na to temo predava v Sloveniji in v tujini. Piše tudi strokovne in znanstvene članke ter knjige na različne teme s področja prava EU in podaja  pojasnila za medije. 

Kdo nam vlada?

Ker sodobno življenje zahteva, da se vsak dan sprejema veliko število odločitev, tako na družinski, občinski, državni in evropski ravni, posamezniki ne moremo sodelovati pri sprejemanju vsake odločitve, ki se nanaša na nas. Ne samo da bi se zelo hitro sprli, tudi praktično (časovno, prostorsko) je nemogoče, da bi vsakodnevno izvajali neposredno demokracijo na vseh ravneh odločanja. 

Na predavanju se bomo pogovarjali o tem, kako se v Sloveniji in v EU sprejemajo odločitve, na kak način lahko državljani sodelujemo pri tem in kaj lahko naredimo, če nismo zadovoljni s tem, kako ukrepajo tisti, ki smo jih izbrali, da nas zastopajo. 

doc. dr. Tina Tomažič (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM)

Ko sem bila majhna, sem želela postati filmska igralka! Potem zdravnica! Pristala pa sem v medijih ♥♥♥ najprej kot novinarka in moderatorka, sedaj še kot raziskovalka. Danes sem zaposlena kot docentka na Inštitutu za medijske komunikacije na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Diplomirala in magistrirala sem na Ekonomsko-poslovni fakulteti in si pridobila naziv magistrica ekonomskih in poslovnih ved na smeri Marketing. Doktorirala sem na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu na Hrvaškem s področja informacijskih in komunikacijskih znanosti. V študijskem letu 2007/08 sem gostovala na Hrvatskih študijih Univerze v Zagrebu na Oddelek za komunikologijo na Hrvaškem. Aktivno sodelujem na mednarodnih konferencah, okroglih mizah in sem članica več projektov. Objavila sem veliko znanstvenih in strokovnih člankov v pomembnih mednarodnih revijah. Sicer pa sem bila tudi gostujoča predavateljica na Univerzi v Portu na Portugalskem in na Univerzi v Zürichu v Švici. Sem tudi članica uredniškega odbora in recenzentka v nekaterih uveljavljenih mednarodnih znanstvenih revijah. Moji glavni raziskovalni interesi so: marketing, psihologija vizualnega komuniciranja, medijska komunikacija, strateško komuniciranje, promocijsko umeščanje izdelkov in odnosi z javnostmi.

Ali zaradi mornarja Popaja rajši jemo špinačo?

V medijih smo vse bolj bombardirani z raznoraznimi oglasi, ki jih sploh več ne opazimo. In tega se dobro zavedajo tudi oglaševalci, zato vedno znova iščejo različne oblike oglaševanja, da bi pritegnili in vzbudili našo pozornost. Ena izmed skritih oblik oglaševanja je tudi promocijsko umeščanje izdelkov. Kaj to sploh pomeni in kako takšen oglas prepoznamo, bomo ugotovili na predavanju. Prikazanih bo veliko različnih primerov s področja filma, televizije, glasbe, video igric in tudi risank 😉.

Red. prof. dr. Repnik Robert, FNM

Red. prof. dr. Robert Repnik, znanstvenik in profesor fizike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Je avtor ali soavtor preko 500 bibliografskih enot, od tega 39 izvirnih znanstvenih člankov. Bil je prodekan fakultete za področje sodelovanja z gospodarstvom, mednarodne odnose in pedagoške študijske programe. Pred tem je bil predstojnik Oddelka za fiziko. Na omenjeni fakulteti ter na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru poučuje različne naravoslovne in didaktične predmete. Njegovi raziskovalni področji sta fizikalno izobraževanje in fizika tekočih kristalov. Bil je direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije – ARRS, predhodnice ARIS. Je član Upravnega odbora Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) ter je bil predsednik Komisije za mladinsko raziskovalno dejavnost. Bil je glavni koordinator projekta Razvoj naravoslovnih kompetenc, sofinanciranega iz Evropske unije v vrednosti preko 1,6 milijona evrov ter je sodeloval v številnih drugih domačih in mednarodnih projektih.

Kako se rodijo, živijo in umrejo zvezde?

Živimo v času intenzivnega razvoja na področjih, ki nam pomagajo razumeti preteklost, sedanjost in prihodnost vesolja. V vesolje smo poslali številne naprave, ki odkrivajo različne planete, ki se gibljejo okoli drugih zvezd, ne Sonca. Poznamo več tisoč takšnih izvenosončnih planetov, kmalu jih bomo poznali na deset tisoče in več. Tehnologija se je razvila do stopnje, da lahko o planetih, oddaljenih več svetlobnih let,  raziskujemo številne in zanimive lastnosti teh objektov. Neizogibno vprašanje je vprašanje po možnostih življenja v vesolju. Razmišljanja so osnovana o našem dosedanjem znanju o vesolju in življenju, čeprav dopuščamo tudi drugačne možnosti. V predavanju bodo predstavljene pomembne lastnosti planetov, ki so pomembne za to, da se na njih razvije življenje. Pri tem se bomo omejili na življenje, kot ga poznamo na Zemlji.

Metka Pivec, dipl. inž. agr. in hort., Botanični vrt UM

Metka Pivec,  strokovna sodelavka v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, je avtorica prispevkov o okrasnih, novih in nenavadnih rastlinah, ki jo navdušuje vsestranska uporabnost rastlin.  V botaničnem vrtu sodeluje v promocijskih aktivnostih, pripravlja izobraževalne dogodke, vodi šolske in turistične skupine, in je mentorica študentom.

Moji starši pijejo kavo – ali jo bom tudi jaz?

Kava z mlekom je priljubljena pijača odraslih. Zakaj jo odrasli pijemo in zakaj je otroci ne pijejo?  

Kava z mlekom je priljubljena pijača odraslih. Zakaj jo odrasli pijemo in zakaj je otroci ne pijejo?
Ali je kava v resnici škodljiva? Na kakšen način lahko pripravimo priljubljen napitek, da bo primeren tudi za otroke?
Na predavanju bomo spoznali različne rastline, iz katerih lahko pripravimo okusne napitke oziroma kavne nadomestke. Prav tako bomo spoznali tudi rastline, ki jih lahko uporabljamo za pripravo mlečnih napitkov.
Ali veste, da so mlečne napitke iz rastlin pripravljale že stare civilizacije? Spoznali bomo najstarejšo gojeno rastlino, ki je v naše kraje pripotovala iz starega Egipta.
Po koncu predavanja bomo napitke tudi poskusili.

Viš. strok. sodel. mag. Bojana Mencinger Vračko,  FNM

»Ko boš velika, boš lahko imela vse,« mi je večkrat rekla mama, ko je nejevoljno gledala, kako domov prinašam nove živali in jih razporejam v akvarije in terarije. Morali so biti tudi na tleh, ker na policah v majhni otroški sobi za vse ni bilo dovolj prostora.
Že od nekdaj so me zanimale rastline in živali. V predšolskem obdobju sem načrtovala, da bom nekoč postala po poklicu veterinarka, vrtnarka ali pa učiteljica, ker imam tudi otroke zelo rada. Prepričana sem bila, da jih bom imela vsaj deset – svojih in posvojenih.
Odločila sem se za študij biologije in kemije. Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM sem zadolžena za oskrbo rastlin in živali v vivariju. Namenjene so študentom in otrokom, da jih na izkustven način spoznavajo in se tako o njih veliko naučijo.
Poklic, ki ga opravljam, združuje veliko tega, kar sem si nekoč želela in sem za to zelo srečna in zadovoljna.

Zakaj sem podoben listu?

Vsaka žival, ne glede na to, ali je velika ali majhna, ima dlako ali ne, živi na kopnem ali v vodi, je na določen način prilagojena okolju, da lahko preživi. Oblika, velikost in barva telesa, dobro razvita čutila, proizvodnja strupa, življenje v skupnosti in določena vedenja so samo nekatere od prilagoditev živali, da se ubranijo pred plenilci, najdejo hrano ali zaščitijo svoje potomce. Spoznali in proučili bomo strategije preživetja pri živem listu, ptičjem pajku, siamskih bojnih ribicah, kameleonu, afriškem beloprsem ježu in miših.

Asist. Lucija Dežan, FF

V 5. razredu sem želela postati dopisnica z vojnih območij in ta želja me je držala skoraj do konca gimnazije. Potem pa smo v 3. letniku na urnik dobili sociologijo in odpihnilo me je povsem drugam. No, piha še danes, ko del svoje službe opravljam na primorski burji in prepihu najmanj treh držav, del pa na fakulteti, kjer sem še poglabljala svoje zanimanje do sociologije in jezikov. Kar nekaj časa je trajalo, da sem ugotovila, da smo priseljenci in priseljenke pogosto tudi vsi mi –  tvoja starejša sestra, ki študira v ZDA, moj stric, ki se je odselil na drugi konec Slovenije, tvoja soseda, ki dela v Avstriji, moj najboljši prijatelj, ki igra rokomet na Danskem. Edina razlika je, da nekatere priseljenke in priseljence radi in z veseljem poslušamo, drugih pa se včasih bojimo. No, novinarji z vojnih območij dajejo (med drugim) glas tudi tem zadnjim in tu sta se 15 let kasneje ponovno srečali moje vojno dopisništvo in delo, ki ga opravljam danes.

Kdo se boji črnega moža? Otroci že ne.

V predavanju  bomo razmišljali o stereotipih in predsodkih. Ti delujejo kot dvosmerna cesta; nekatere imamo mi do drugih ljudi, nekatere pa imajo drugi do nas. Kako sploh nastanejo predsodki, se lahko iz njih izcimi kaj dobrega? Razmišljali bomo o tem, kako sprejmemo nove sošolke in sošolce, ki pridejo iz drugih držav, kako bi bilo, če bi morali mi v šolo v drugi državi, kaj nam je všeč v razredih, kjer so otroci iz različnih držav in kaj nas skrbi pa tudi kaj je največji strah, ki ga imajo učenke in učenci, ki pridejo v neznano državo. Spoznali bomo zgodbe nekaterih učenk in učencev, ki so imeli ob selitvi v Maribor prve dni ves čas kepo v želodcu, danes pa s sošolkami in sošolci navdušeno kolesarijo na Pohorje, navijajo za NK Maribor, vedo, kje v Mariboru prodajajo najboljši sladoled in “vse bi dali za toto moje mesto”.

Doc. dr. Martin Bele, FF

Sem doc. dr. Martin Bele. Specializiran sem za področje srednega veka in predavam na Filozofski fakulteti v Mariboru. 

Srednjeveški plemiči kot otroci

Tema predavanja bodo Celjski grofje oz. knezi, ki so imeli v 14. in 15. stoletju na današnjem slovenskem ozemlju veliko moč, v Celju pa svoj dvor. V ospredju bodo najpomembnejši liki družine, torej Herman II., Friderik II., Barbara ter Ulrik II. Poleg Celjskih knezov konkretno, se bomo pogovarjali o otroštvu srednjeveških plemičev na današnjem slovenskem ozemlju – o njihovi hrani, obleki in šolanju.

Doc. dr. Jurij Dolenšek, MF

Kot otrok sem želel postati električar ali fiziolog in postal sem elektrofiziolog, s čimer se ukvarjam še danes. Za vid me je navdušil pokojni profesor Stušek, ki je znal, tudi v menzi v fakulteti, navdušeno in iskrivo pojasnjevati vid z lečami in barvnimi filtri. Predavanje posvečam njemu v spomin.

‘Selfie’ z očmi

Vid je fascinanten organ, brez katerega si težko predstavljamo vsakdanje življenje. Moderne kamere v prenosnih telefonih v marsikaterem pogledu posnemajo zasnovo našega očesa, vendar je ta, v povezavi z možgani, še mnogo več: omogoča razlikovanje barv in prostorsko predstavo. V predavanju bomo pojasnili tudi, kako vidimo ostro in zakaj moramo včasih nositi očala.

Izr. prof. dr. Drago Bokal,  FNM

Drago Bokal je matematik, ki ga od nekdaj zanima, kako mlade navdušiti za samostojno pridobivanje koristnega znanja. V hvaležnosti za odlične mentorje, ki jih je spoznal v svojih učnih letih, je tudi sam med leti 2012 in 2023 mentoriral štiri raziskovalne naloge, od katerih so bile tri nagrajene s prvo zlato sovico. Soavtorica prve od teh raziskovalnih nalog je že docentka na Fakulteti za Matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, avtor drugih dveh pa je letos osvojil srebrno priznanje za plakat na mednarodnem tekmovanju ICYS. Drago Bokal svoje znanje v praksi uporablja kot soustanovitelj podjetja DataBitLab, mladim pa ga redno posreduje kot profesor na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v okviru predmetov matematičnega modeliranja, operacijskih raziskav in kombinatorične optimizacije ter kot mentor osnovnošolskih delavnic Python za raziskovalne naloge.

Z igro Nim igraje do znanja Pythona in umetne inteligence

Umetna inteligenca, najpopularnejši tehnološki preboj zadnjih let, se marsikomu zdi nepredstavljivo zapletena. Na predavanju bomo pokazali, da temu ni tako in da je mogoče že z nekoliko nadgrajenim osnovnošolskim znanjem narediti programe, ki uporabljajo metode umetne inteligence.

Ogledali si bomo, kako lahko z znanjem matematike sedmega razreda osnovne šole in nekaj Pythona sprogramiramo umetno inteligenco za iskanje zmagovalne strategije igre Nim. Nim je preprosta matematična igra, pri kateri dva igralca z igralnega polja izmenično jemljeta po en ali dva žetona, kdor vzame zadnjega, pa igro izgubi.

doc. dr. Matej Fike, FE

Doc. dr. Matej Fike se je rodil leta 1981 v Mariboru. Po končani II. gimnaziji v Mariboru je študiral gospodarsko inženirstvo, smer strojništvo, na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Po diplomi se je zaposlil v podjetju AJM d.o.o iz Kozjaka nad Pesnico. Leta 2007 se je prijavil in bil izbran za mladega raziskovalca na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, kjer se je tudi zaposlil v Laboratoriju za toplotne stroje in tehnične meritve na Inštitutu za energetiko, procesno in okoljsko inženirstvo. Leta 2009 je bil izvoljen v naziv asistenta za glavno področje Energetika, procesno in okoljsko inženirstvo. V obdobju od septembra do oktobra 2010 se je izobraževal v tujini na Norveškem inštitutu IFE (Institute of Energy Technology) v Oslu (Kjeller). Tam je bil opravljen del raziskave na temo doktorske naloge. Od leta 2013 je zaposlen na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru v Laboratoriju za alternativne, aero in hidro energetske tehnologije. Njegovo raziskovanje se osredotoča na numerično in eksperimentalno raziskovanje obnovljivih virov energije, predvsem vodne in vetrne energije.

Vetrna energija

Tema predavanja je vetrna energija.  Najprej bo podana zgodovina izrabe vetrne energije. Nadalje bo pojasnjeno kako lahko energijo vetra pretvorimo v koristno električno energijo. Sledila bo razlaga pomena vetrne energije v energetskem miksu v Sloveniji in Evropi. Podane bodo prednosti in slabosti izrabe vetrne energije s poudarkom na vplivih na okolje in ljudi.

doc. dr. Nataša Mlinar Reljič, FZV

doc. dr. Nataša Mlinar Reljić je visokošolska učiteljica na Fakulteti za zdravstvene vede UM. Je žena, mama treh nadobudnežev, ljubiteljica narave in vsega lepega. Svoje raziskovanje posveča iskanju spiritualnih vidikov posameznika, ki mu osmišljajo življenje.

Zdrav duh v zdravem telesu

V predavanju za slušatelje MUF bomo ugotavljali ali rek »zdrav duh v zdravem telesu« v resnici drži. Spoznali bomo kaj lahko učenci sami naredijo, da (o)krepijo svoje zdravje.

Doc. dr. Lidija Kocbek Šaherl, MF

Sem visokošolska učiteljica, habilitirana za področje anatomije, in predavam študentom splošne in dentalne medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru ter študentom športnega treniranja na Pedagoški fakulteti. Moja ljubezen do živali in želja pomagati ljudem sta me vodili skozi študij na Veterinarski fakulteti in nato še na Medicinski fakulteti. Danes se posvečam raziskovanju anatomskih posebnosti žil, metodam balzamiranja teles in inovativnim metodam poučevanja anatomije. Sem mama dveh osnovnošolcev, v prostem času pa rada smučam in potujem.

Raziskovanje naših teles:

Odkrij žival v sebi

Človeško telo je osupljivo in zapleteno, prava mojstrovina narave. Toda nismo edini živi organizmi s tako čudovito zgradbo. Ko se ozremo v širno živalsko kraljestvo, bomo našli številne osupljive podobnosti med našimi telesnimi sistemi in sistemi drugih živali. Od malih glodavcev do veličastnih kitov, vsi delimo skupne značilnosti, ki nas povezujejo. Danes bomo odkrivali te fascinantne vzporednice in spoznali, da v vseh nas, globoko v naših žilah, teče divja kri narave.

Nike Duh, FF

Nike Duh (doktorska študentka umetnostne zgodovine na FF UM in asistentka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta, ZRC SAZU UIFS). Že od nekdaj so me fascinirali gradovi in umetnost iz časa srednjega veka, zaradi česar sem se odločila za študij umetnostne zgodovine. V svojem poklicu se redno srečujem z zanimivimi stenskimi poslikavami, kipi in zgradbami, ki so bili narejeni pred več stoletji. Odvisno od raziskav, ki jih opravljamo umetnostni zgodovinarji, preživimo veliko časa za računalniki ob pisanju najrazličnejših besedil, v knjižnicah in arhivih, zakopani med literaturo ter spisi in listinami, kot tudi na terenu, kjer dokumentiramo stanja najrazličnejših umetnin.

Srednjeveška umetnost kot pripovedovalka zgodb

Ob opazovanju srednjeveške umetnosti, na primer stenskih poslikav, se nam lahko porajajo mnoga vprašanja: Zakaj je na steni naslikan zmaj in kdo je tisti, ki pred njim rešuje princeso? So zmaje zmeraj slikali skupaj z istimi osebami? Ali so srednjeveški umetniki slikali še katera druga mitična bitja? Obstajajo kakšni načini, kako lahko hitro ugotovimo katere osebe in zgodbe so naslikane? Ali so iste zgodbe naslikane zmeraj na enak način? Imajo upodobljene osebe, živali in predmeti lahko tudi kakšen skrit pomen? Tem in podobnim vprašanjem se bomo posvetili na predavanju Srednjeveška umetnost kot pripovedovalka zgodb. Prav tako boste izvedeli, kaj sploh razumemo pod izrazom srednjeveška umetnost in po katerih značilnostih to prepoznamo, hkrati pa boste spoznali tudi nekaj najbolj zanimivih in najbolj prepoznavnih primerov srednjeveške arhitekture, slikarstva in kiparstva iz območja Slovenije, kot tudi drugih držav.

Doc. dr. Anastazija Gselman, FKBV

Odraščala sem na kmetiji, kjer me je že kot deklico pritegnila narava, delo na zemlji in radovednost, zakaj nekatere rastline uspevajo bolje kot druge, kako deluje rast sveta okoli nas in kaj nam o njem pripovedujejo ostanki iz preteklosti. Ta navezanost na prostor in ritem narave me spremlja še danes – poleg svojega poklicnega dela še vedno živim in delam na domači kmetiji, kjer vsak letni čas prinaša nove izzive in nova spoznanja. Danes sem zaposlena kot docentka in prodekanja za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Poučujem predmete, povezane s travništvom, osnovami pridelave rastlin, trajnostnimi ekosistemi in prilagajanjem kmetijstva na podnebne spremembe. V pedagoško delo vključujem tudi sodobne pristope učenja, ki spodbujajo ustvarjalno razmišljanje in sodelovanje med študenti. Raziskovalno se ukvarjam z iskanjem trajnostnih rešitev v kmetijstvu – kako pridelati kakovostno krmo, ohraniti rodovitnost tal, varovati vodo in spodbujati biotsko raznovrstnost. Ljubezen do narave, opazovanja in učenja pa z veseljem prenašam naprej – tako študentom kot tudi mlajšim generacijam preko izobraževalnih dogodkov.

O ušescih in jezičku: Ali trave slišijo in govorijo?

Na predavanju bomo pokukali v skrivnostni svet trav in se vprašali: Kaj pomenijo “ušesca” in “jeziček” v zgradbi travnega lista? Ali rastline med seboj komunicirajo – brez glasu, a z izjemno učinkovitostjo. Kako lahko trave zaznajo okoljske spremembe in se nanje prilagodijo? Dotaknili se bomo sodobnih raziskav o odzivih trav na košnjo in pašo, zaznavanju dotika, svetlobe in kemičnih signalov ter razmišljali, kako te tihe, a kompleksne odzive razume sodobna znanost. Trave, pogosto spregledane, skrivajo presenetljive odgovore na vprašanja o življenju in prilagodljivosti v naravi. Trave so morda res tihe, a povedo ogromno – če jih znaš poslušati.

Doc. dr. Aleš Fajmut, FNM

Če sklepam po mojih dveh najljubših knjigah iz otroštva – ‘Mladi vedež’ in ‘Vsa čuda sveta’, sem si kot otrok želel postati bodisi raziskovalec bodisi svetovni popotnik. Prvo željo uresničujem v službi – kot docent s področja fizike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM, kjer raziskujem in poučujem fiziko za naravoslovce ter predmete s področja biofizike in medicinske fizike. V manjšem obsegu sem zaposlen tudi na Fakulteti za zdravstvene vede UM, kjer tudi predavam biofizikalne vsebine. V mojem raziskovalnem in pedagoškem delu se prepletajo različne interdisciplinarne vsebine s področij ved o naravi in o življenju. Želje po prenašanju znanja na mlajše generacije pa ne uresničujem samo na fakulteti, temveč jo delim tudi z mlajšo populacijo preko Mini univerze (MUF) in gostovanj po osnovnih ter srednjih šolah, ter z zrelejšo populacijo preko Zrele univerze (ZUF). Drugo željo, biti svetovni popotnik, pa uresničujem v prostem času, saj zelo rad potujem po svetu. Potovanja vselej popestrim s športnimi aktivnostmi, avanturami in pristnimi stiki z naravo, ljudmi in kulturami. Ta doživetja mi prinašajo sveže perspektive v življenju in mi služijo kot navdih za moje delo.

Vpogled z rentgenom v naše telo

Z uporabo namiznega šolskega rentgenskega aparata bomo odkrivali skrite detajle znotraj majhnih neživih objektov, se podrobno seznanili s fizikalnimi principi klasičnega in tomografskega slikanja ter si ogledali tomografske posnetke človeškega telesa. Sklepni del predavanja bo namenjen razpravi o različnih metodah klasičnega in CT slikanja, s posebnim poudarkom na izzivih uporabe ionizirajočih sevanj pri slikanju živih organizmov.