MUF

red. prof. dr. Janja Hojnik (Pravna fakulteta UM)

je  profesorica prava EU na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. S pravom EU se ukvarja  od leta 2002, na to temo predava v Sloveniji in v tujini. Piše tudi strokovne in znanstvene članke ter knjige na različne teme s področja prava EU in podaja  pojasnila za medije. 

Kdo nam vlada?

Ker sodobno življenje zahteva, da se vsak dan sprejema veliko število odločitev, tako na družinski, občinski, državni in evropski ravni, posamezniki ne moremo sodelovati pri sprejemanju vsake odločitve, ki se nanaša na nas. Ne samo da bi se zelo hitro sprli, tudi praktično (časovno, prostorsko) je nemogoče, da bi vsakodnevno izvajali neposredno demokracijo na vseh ravneh odločanja. 

Na predavanju se bomo pogovarjali o tem, kako se v Sloveniji in v EU sprejemajo odločitve, na kak način lahko državljani sodelujemo pri tem in kaj lahko naredimo, če nismo zadovoljni s tem, kako ukrepajo tisti, ki smo jih izbrali, da nas zastopajo. 

doc. dr. Tina Tomažič (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM)

Ko sem bila majhna, sem želela postati filmska igralka! Potem zdravnica! Pristala pa sem v medijih ♥♥♥ najprej kot novinarka in moderatorka, sedaj še kot raziskovalka. Danes sem zaposlena kot docentka na Inštitutu za medijske komunikacije na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Diplomirala in magistrirala sem na Ekonomsko-poslovni fakulteti in si pridobila naziv magistrica ekonomskih in poslovnih ved na smeri Marketing. Doktorirala sem na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu na Hrvaškem s področja informacijskih in komunikacijskih znanosti. V študijskem letu 2007/08 sem gostovala na Hrvatskih študijih Univerze v Zagrebu na Oddelek za komunikologijo na Hrvaškem. Aktivno sodelujem na mednarodnih konferencah, okroglih mizah in sem članica več projektov. Objavila sem veliko znanstvenih in strokovnih člankov v pomembnih mednarodnih revijah. Sicer pa sem bila tudi gostujoča predavateljica na Univerzi v Portu na Portugalskem in na Univerzi v Zürichu v Švici. Sem tudi članica uredniškega odbora in recenzentka v nekaterih uveljavljenih mednarodnih znanstvenih revijah. Moji glavni raziskovalni interesi so: marketing, psihologija vizualnega komuniciranja, medijska komunikacija, strateško komuniciranje, promocijsko umeščanje izdelkov in odnosi z javnostmi.

Ali zaradi mornarja Popaja rajši jemo špinačo?

V medijih smo vse bolj bombardirani z raznoraznimi oglasi, ki jih sploh več ne opazimo. In tega se dobro zavedajo tudi oglaševalci, zato vedno znova iščejo različne oblike oglaševanja, da bi pritegnili in vzbudili našo pozornost. Ena izmed skritih oblik oglaševanja je tudi promocijsko umeščanje izdelkov. Kaj to sploh pomeni in kako takšen oglas prepoznamo, bomo ugotovili na predavanju. Prikazanih bo veliko različnih primerov s področja filma, televizije, glasbe, video igric in tudi risank 😉.

Red. prof. dr. Repnik Robert, FNM

Red. prof. dr. Robert Repnik, znanstvenik in profesor fizike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Je avtor ali soavtor preko 500 bibliografskih enot, od tega 39 izvirnih znanstvenih člankov. Bil je prodekan fakultete za področje sodelovanja z gospodarstvom, mednarodne odnose in pedagoške študijske programe. Pred tem je bil predstojnik Oddelka za fiziko. Na omenjeni fakulteti ter na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru poučuje različne naravoslovne in didaktične predmete. Njegovi raziskovalni področji sta fizikalno izobraževanje in fizika tekočih kristalov. Bil je direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije – ARRS, predhodnice ARIS. Je član Upravnega odbora Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) ter je bil predsednik Komisije za mladinsko raziskovalno dejavnost. Bil je glavni koordinator projekta Razvoj naravoslovnih kompetenc, sofinanciranega iz Evropske unije v vrednosti preko 1,6 milijona evrov ter je sodeloval v številnih drugih domačih in mednarodnih projektih.

Kako se rodijo, živijo in umrejo zvezde?

Živimo v času intenzivnega razvoja na področjih, ki nam pomagajo razumeti preteklost, sedanjost in prihodnost vesolja. V vesolje smo poslali številne naprave, ki odkrivajo različne planete, ki se gibljejo okoli drugih zvezd, ne Sonca. Poznamo več tisoč takšnih izvenosončnih planetov, kmalu jih bomo poznali na deset tisoče in več. Tehnologija se je razvila do stopnje, da lahko o planetih, oddaljenih več svetlobnih let,  raziskujemo številne in zanimive lastnosti teh objektov. Neizogibno vprašanje je vprašanje po možnostih življenja v vesolju. Razmišljanja so osnovana o našem dosedanjem znanju o vesolju in življenju, čeprav dopuščamo tudi drugačne možnosti. V predavanju bodo predstavljene pomembne lastnosti planetov, ki so pomembne za to, da se na njih razvije življenje. Pri tem se bomo omejili na življenje, kot ga poznamo na Zemlji.

Metka Pivec, dipl. inž. agr. in hort., Botanični vrt UM

Metka Pivec,  strokovna sodelavka v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, je avtorica prispevkov o okrasnih, novih in nenavadnih rastlinah, ki jo navdušuje vsestranska uporabnost rastlin.  V botaničnem vrtu sodeluje v promocijskih aktivnostih, pripravlja izobraževalne dogodke, vodi šolske in turistične skupine, in je mentorica študentom.

Moji starši pijejo kavo – ali jo bom tudi jaz?

Kava z mlekom je priljubljena pijača odraslih. Zakaj jo odrasli pijemo in zakaj je otroci ne pijejo?  

Kava z mlekom je priljubljena pijača odraslih. Zakaj jo odrasli pijemo in zakaj je otroci ne pijejo?
Ali je kava v resnici škodljiva? Na kakšen način lahko pripravimo priljubljen napitek, da bo primeren tudi za otroke?
Na predavanju bomo spoznali različne rastline, iz katerih lahko pripravimo okusne napitke oziroma kavne nadomestke. Prav tako bomo spoznali tudi rastline, ki jih lahko uporabljamo za pripravo mlečnih napitkov.
Ali veste, da so mlečne napitke iz rastlin pripravljale že stare civilizacije? Spoznali bomo najstarejšo gojeno rastlino, ki je v naše kraje pripotovala iz starega Egipta.
Po koncu predavanja bomo napitke tudi poskusili.

Viš. strok. sodel. mag. Bojana Mencinger Vračko,  FNM

»Ko boš velika, boš lahko imela vse,« mi je večkrat rekla mama, ko je nejevoljno gledala, kako domov prinašam nove živali in jih razporejam v akvarije in terarije. Morali so biti tudi na tleh, ker na policah v majhni otroški sobi za vse ni bilo dovolj prostora.
Že od nekdaj so me zanimale rastline in živali. V predšolskem obdobju sem načrtovala, da bom nekoč postala po poklicu veterinarka, vrtnarka ali pa učiteljica, ker imam tudi otroke zelo rada. Prepričana sem bila, da jih bom imela vsaj deset – svojih in posvojenih.
Odločila sem se za študij biologije in kemije. Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM sem zadolžena za oskrbo rastlin in živali v vivariju. Namenjene so študentom in otrokom, da jih na izkustven način spoznavajo in se tako o njih veliko naučijo.
Poklic, ki ga opravljam, združuje veliko tega, kar sem si nekoč želela in sem za to zelo srečna in zadovoljna.

Zakaj sem podoben listu?

Vsaka žival, ne glede na to, ali je velika ali majhna, ima dlako ali ne, živi na kopnem ali v vodi, je na določen način prilagojena okolju, da lahko preživi. Oblika, velikost in barva telesa, dobro razvita čutila, proizvodnja strupa, življenje v skupnosti in določena vedenja so samo nekatere od prilagoditev živali, da se ubranijo pred plenilci, najdejo hrano ali zaščitijo svoje potomce. Spoznali in proučili bomo strategije preživetja pri živem listu, ptičjem pajku, siamskih bojnih ribicah, kameleonu, afriškem beloprsem ježu in miših.

Asist. Lucija Dežan, FF

V 5. razredu sem želela postati dopisnica z vojnih območij in ta želja me je držala skoraj do konca gimnazije. Potem pa smo v 3. letniku na urnik dobili sociologijo in odpihnilo me je povsem drugam. No, piha še danes, ko del svoje službe opravljam na primorski burji in prepihu najmanj treh držav, del pa na fakulteti, kjer sem še poglabljala svoje zanimanje do sociologije in jezikov. Kar nekaj časa je trajalo, da sem ugotovila, da smo priseljenci in priseljenke pogosto tudi vsi mi –  tvoja starejša sestra, ki študira v ZDA, moj stric, ki se je odselil na drugi konec Slovenije, tvoja soseda, ki dela v Avstriji, moj najboljši prijatelj, ki igra rokomet na Danskem. Edina razlika je, da nekatere priseljenke in priseljence radi in z veseljem poslušamo, drugih pa se včasih bojimo. No, novinarji z vojnih območij dajejo (med drugim) glas tudi tem zadnjim in tu sta se 15 let kasneje ponovno srečali moje vojno dopisništvo in delo, ki ga opravljam danes.

Kdo se boji črnega moža? Otroci že ne.

V predavanju  bomo razmišljali o stereotipih in predsodkih. Ti delujejo kot dvosmerna cesta; nekatere imamo mi do drugih ljudi, nekatere pa imajo drugi do nas. Kako sploh nastanejo predsodki, se lahko iz njih izcimi kaj dobrega? Razmišljali bomo o tem, kako sprejmemo nove sošolke in sošolce, ki pridejo iz drugih držav, kako bi bilo, če bi morali mi v šolo v drugi državi, kaj nam je všeč v razredih, kjer so otroci iz različnih držav in kaj nas skrbi pa tudi kaj je največji strah, ki ga imajo učenke in učenci, ki pridejo v neznano državo. Spoznali bomo zgodbe nekaterih učenk in učencev, ki so imeli ob selitvi v Maribor prve dni ves čas kepo v želodcu, danes pa s sošolkami in sošolci navdušeno kolesarijo na Pohorje, navijajo za NK Maribor, vedo, kje v Mariboru prodajajo najboljši sladoled in “vse bi dali za toto moje mesto”.

Doc. dr. Martin Bele, FF

Sem doc. dr. Martin Bele. Specializiran sem za področje srednega veka in predavam na Filozofski fakulteti v Mariboru. 

Srednjeveški plemiči kot otroci

Tema predavanja bodo Celjski grofje oz. knezi, ki so imeli v 14. in 15. stoletju na današnjem slovenskem ozemlju veliko moč, v Celju pa svoj dvor. V ospredju bodo najpomembnejši liki družine, torej Herman II., Friderik II., Barbara ter Ulrik II. Poleg Celjskih knezov konkretno, se bomo pogovarjali o otroštvu srednjeveških plemičev na današnjem slovenskem ozemlju – o njihovi hrani, obleki in šolanju.

Doc. dr. Jurij Dolenšek, MF

Kot otrok sem želel postati električar ali fiziolog in postal sem elektrofiziolog, s čimer se ukvarjam še danes. Za vid me je navdušil pokojni profesor Stušek, ki je znal, tudi v menzi v fakulteti, navdušeno in iskrivo pojasnjevati vid z lečami in barvnimi filtri. Predavanje posvečam njemu v spomin.

‘Selfie’ z očmi

Vid je fascinanten organ, brez katerega si težko predstavljamo vsakdanje življenje. Moderne kamere v prenosnih telefonih v marsikaterem pogledu posnemajo zasnovo našega očesa, vendar je ta, v povezavi z možgani, še mnogo več: omogoča razlikovanje barv in prostorsko predstavo. V predavanju bomo pojasnili tudi, kako vidimo ostro in zakaj moramo včasih nositi očala.

Izr. prof. dr. Drago Bokal,  FNM

Drago Bokal je matematik, ki ga od nekdaj zanima, kako mlade navdušiti za samostojno pridobivanje koristnega znanja. V hvaležnosti za odlične mentorje, ki jih je spoznal v svojih učnih letih, je tudi sam med leti 2012 in 2023 mentoriral štiri raziskovalne naloge, od katerih so bile tri nagrajene s prvo zlato sovico. Soavtorica prve od teh raziskovalnih nalog je že docentka na Fakulteti za Matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, avtor drugih dveh pa je letos osvojil srebrno priznanje za plakat na mednarodnem tekmovanju ICYS. Drago Bokal svoje znanje v praksi uporablja kot soustanovitelj podjetja DataBitLab, mladim pa ga redno posreduje kot profesor na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v okviru predmetov matematičnega modeliranja, operacijskih raziskav in kombinatorične optimizacije ter kot mentor osnovnošolskih delavnic Python za raziskovalne naloge.

Z igro Nim igraje do znanja Pythona in umetne inteligence

Umetna inteligenca, najpopularnejši tehnološki preboj zadnjih let, se marsikomu zdi nepredstavljivo zapletena. Na predavanju bomo pokazali, da temu ni tako in da je mogoče že z nekoliko nadgrajenim osnovnošolskim znanjem narediti programe, ki uporabljajo metode umetne inteligence.

Ogledali si bomo, kako lahko z znanjem matematike sedmega razreda osnovne šole in nekaj Pythona sprogramiramo umetno inteligenco za iskanje zmagovalne strategije igre Nim. Nim je preprosta matematična igra, pri kateri dva igralca z igralnega polja izmenično jemljeta po en ali dva žetona, kdor vzame zadnjega, pa igro izgubi.

doc. dr. Matej Fike, FE

Doc. dr. Matej Fike se je rodil leta 1981 v Mariboru. Po končani II. gimnaziji v Mariboru je študiral gospodarsko inženirstvo, smer strojništvo, na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Po diplomi se je zaposlil v podjetju AJM d.o.o iz Kozjaka nad Pesnico. Leta 2007 se je prijavil in bil izbran za mladega raziskovalca na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, kjer se je tudi zaposlil v Laboratoriju za toplotne stroje in tehnične meritve na Inštitutu za energetiko, procesno in okoljsko inženirstvo. Leta 2009 je bil izvoljen v naziv asistenta za glavno področje Energetika, procesno in okoljsko inženirstvo. V obdobju od septembra do oktobra 2010 se je izobraževal v tujini na Norveškem inštitutu IFE (Institute of Energy Technology) v Oslu (Kjeller). Tam je bil opravljen del raziskave na temo doktorske naloge. Od leta 2013 je zaposlen na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru v Laboratoriju za alternativne, aero in hidro energetske tehnologije. Njegovo raziskovanje se osredotoča na numerično in eksperimentalno raziskovanje obnovljivih virov energije, predvsem vodne in vetrne energije.

Vetrna energija

Tema predavanja je vetrna energija.  Najprej bo podana zgodovina izrabe vetrne energije. Nadalje bo pojasnjeno kako lahko energijo vetra pretvorimo v koristno električno energijo. Sledila bo razlaga pomena vetrne energije v energetskem miksu v Sloveniji in Evropi. Podane bodo prednosti in slabosti izrabe vetrne energije s poudarkom na vplivih na okolje in ljudi.

doc. dr. Nataša Mlinar Reljič, FZV

doc. dr. Nataša Mlinar Reljić je visokošolska učiteljica na Fakulteti za zdravstvene vede UM. Je žena, mama treh nadobudnežev, ljubiteljica narave in vsega lepega. Svoje raziskovanje posveča iskanju spiritualnih vidikov posameznika, ki mu osmišljajo življenje.

Zdrav duh v zdravem telesu

V predavanju za slušatelje MUF bomo ugotavljali ali rek »zdrav duh v zdravem telesu« v resnici drži. Spoznali bomo kaj lahko učenci sami naredijo, da (o)krepijo svoje zdravje.

Doc. dr. Lidija Kocbek Šaherl, MF

Sem visokošolska učiteljica, habilitirana za področje anatomije, in predavam študentom splošne in dentalne medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru ter študentom športnega treniranja na Pedagoški fakulteti. Moja ljubezen do živali in želja pomagati ljudem sta me vodili skozi študij na Veterinarski fakulteti in nato še na Medicinski fakulteti. Danes se posvečam raziskovanju anatomskih posebnosti žil, metodam balzamiranja teles in inovativnim metodam poučevanja anatomije. Sem mama dveh osnovnošolcev, v prostem času pa rada smučam in potujem.

Raziskovanje naših teles:

Odkrij žival v sebi

Človeško telo je osupljivo in zapleteno, prava mojstrovina narave. Toda nismo edini živi organizmi s tako čudovito zgradbo. Ko se ozremo v širno živalsko kraljestvo, bomo našli številne osupljive podobnosti med našimi telesnimi sistemi in sistemi drugih živali. Od malih glodavcev do veličastnih kitov, vsi delimo skupne značilnosti, ki nas povezujejo. Danes bomo odkrivali te fascinantne vzporednice in spoznali, da v vseh nas, globoko v naših žilah, teče divja kri narave.

Nike Duh, FF

Nike Duh (doktorska študentka umetnostne zgodovine na FF UM in asistentka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta, ZRC SAZU UIFS). Že od nekdaj so me fascinirali gradovi in umetnost iz časa srednjega veka, zaradi česar sem se odločila za študij umetnostne zgodovine. V svojem poklicu se redno srečujem z zanimivimi stenskimi poslikavami, kipi in zgradbami, ki so bili narejeni pred več stoletji. Odvisno od raziskav, ki jih opravljamo umetnostni zgodovinarji, preživimo veliko časa za računalniki ob pisanju najrazličnejših besedil, v knjižnicah in arhivih, zakopani med literaturo ter spisi in listinami, kot tudi na terenu, kjer dokumentiramo stanja najrazličnejših umetnin.

Srednjeveška umetnost kot pripovedovalka zgodb

Ob opazovanju srednjeveške umetnosti, na primer stenskih poslikav, se nam lahko porajajo mnoga vprašanja: Zakaj je na steni naslikan zmaj in kdo je tisti, ki pred njim rešuje princeso? So zmaje zmeraj slikali skupaj z istimi osebami? Ali so srednjeveški umetniki slikali še katera druga mitična bitja? Obstajajo kakšni načini, kako lahko hitro ugotovimo katere osebe in zgodbe so naslikane? Ali so iste zgodbe naslikane zmeraj na enak način? Imajo upodobljene osebe, živali in predmeti lahko tudi kakšen skrit pomen? Tem in podobnim vprašanjem se bomo posvetili na predavanju Srednjeveška umetnost kot pripovedovalka zgodb. Prav tako boste izvedeli, kaj sploh razumemo pod izrazom srednjeveška umetnost in po katerih značilnostih to prepoznamo, hkrati pa boste spoznali tudi nekaj najbolj zanimivih in najbolj prepoznavnih primerov srednjeveške arhitekture, slikarstva in kiparstva iz območja Slovenije, kot tudi drugih držav.

Doc. dr. Anastazija Gselman, FKBV

Odraščala sem na kmetiji, kjer me je že kot deklico pritegnila narava, delo na zemlji in radovednost, zakaj nekatere rastline uspevajo bolje kot druge, kako deluje rast sveta okoli nas in kaj nam o njem pripovedujejo ostanki iz preteklosti. Ta navezanost na prostor in ritem narave me spremlja še danes – poleg svojega poklicnega dela še vedno živim in delam na domači kmetiji, kjer vsak letni čas prinaša nove izzive in nova spoznanja. Danes sem zaposlena kot docentka in prodekanja za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Poučujem predmete, povezane s travništvom, osnovami pridelave rastlin, trajnostnimi ekosistemi in prilagajanjem kmetijstva na podnebne spremembe. V pedagoško delo vključujem tudi sodobne pristope učenja, ki spodbujajo ustvarjalno razmišljanje in sodelovanje med študenti. Raziskovalno se ukvarjam z iskanjem trajnostnih rešitev v kmetijstvu – kako pridelati kakovostno krmo, ohraniti rodovitnost tal, varovati vodo in spodbujati biotsko raznovrstnost. Ljubezen do narave, opazovanja in učenja pa z veseljem prenašam naprej – tako študentom kot tudi mlajšim generacijam preko izobraževalnih dogodkov.

O ušescih in jezičku: Ali trave slišijo in govorijo?

Na predavanju bomo pokukali v skrivnostni svet trav in se vprašali: Kaj pomenijo “ušesca” in “jeziček” v zgradbi travnega lista? Ali rastline med seboj komunicirajo – brez glasu, a z izjemno učinkovitostjo. Kako lahko trave zaznajo okoljske spremembe in se nanje prilagodijo? Dotaknili se bomo sodobnih raziskav o odzivih trav na košnjo in pašo, zaznavanju dotika, svetlobe in kemičnih signalov ter razmišljali, kako te tihe, a kompleksne odzive razume sodobna znanost. Trave, pogosto spregledane, skrivajo presenetljive odgovore na vprašanja o življenju in prilagodljivosti v naravi. Trave so morda res tihe, a povedo ogromno – če jih znaš poslušati.

Doc. dr. Aleš Fajmut, FNM

Če sklepam po mojih dveh najljubših knjigah iz otroštva – ‘Mladi vedež’ in ‘Vsa čuda sveta’, sem si kot otrok želel postati bodisi raziskovalec bodisi svetovni popotnik. Prvo željo uresničujem v službi – kot docent s področja fizike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM, kjer raziskujem in poučujem fiziko za naravoslovce ter predmete s področja biofizike in medicinske fizike. V manjšem obsegu sem zaposlen tudi na Fakulteti za zdravstvene vede UM, kjer tudi predavam biofizikalne vsebine. V mojem raziskovalnem in pedagoškem delu se prepletajo različne interdisciplinarne vsebine s področij ved o naravi in o življenju. Želje po prenašanju znanja na mlajše generacije pa ne uresničujem samo na fakulteti, temveč jo delim tudi z mlajšo populacijo preko Mini univerze (MUF) in gostovanj po osnovnih ter srednjih šolah, ter z zrelejšo populacijo preko Zrele univerze (ZUF). Drugo željo, biti svetovni popotnik, pa uresničujem v prostem času, saj zelo rad potujem po svetu. Potovanja vselej popestrim s športnimi aktivnostmi, avanturami in pristnimi stiki z naravo, ljudmi in kulturami. Ta doživetja mi prinašajo sveže perspektive v življenju in mi služijo kot navdih za moje delo.

Vpogled z rentgenom v naše telo

Z uporabo namiznega šolskega rentgenskega aparata bomo odkrivali skrite detajle znotraj majhnih neživih objektov, se podrobno seznanili s fizikalnimi principi klasičnega in tomografskega slikanja ter si ogledali tomografske posnetke človeškega telesa. Sklepni del predavanja bo namenjen razpravi o različnih metodah klasičnega in CT slikanja, s posebnim poudarkom na izzivih uporabe ionizirajočih sevanj pri slikanju živih organizmov.