RADOVEDNOST JE AVTOCESTA DO ZNANJA!

Univerze v Mariboru otrokom približajo znanost, spodbujajo njihovo radovednost in jo obenem potešijo, saj jim ponujajo odgovore na mnoga vprašanja, ki se jim porajajo. Otrokom predavajo tako, da so predavanja zanje razumljiva in zanimiva.

Ključna beseda naše univerze za otroke je radovednost. Otroško radovednost razvijajo šole, družine, mediji in okolje, nekateri bolj, drugi manj sistematično. Obenem pa MUF otroke na nevsiljiv način navdušuje za raziskovanje in znanost ter jih pripravlja na to, da bodo kasneje v največji meri lahko uresničili svoje akademske potenciale.

Predavanja na MUF-u segajo na področja naravoslovja, humanistike, družboslovja in umetnosti in s tem otroci dobijo vpogled v mnogoterost ter pestrost znanstvenih in raziskovalnih tem. S tem MUF gradi most med otroki, njihovimi starši, univerzo in širšim okoljem ter univerzo približuje okolju, v katerem se nahaja.

Programe izvajamo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, Koroška 160, Maribor in na daljavo v spletnem okolju MS teams. Delavnice izvajamo na različnih ustanovah UM.

MUF-ova mobilna enota: program se izvaja na osnovnih šolah in v dogovoru z njimi.

Poletne delavnice 24. 8.–26. 8. 2022

MUF-ove poletne delavnice: za otroke od končanega 2. do 9. razreda osnovne šole (tri dni delavnic od jutra do popoldneva, izvedenih na različnih ustanovah Univerze v Mariboru, celotna oskrba za otroke, ki zajema varstvo, hrano in pijačo):

Cena: 105,00 EUR z vključenim 22% DDV.

Prijava poteka preko spletnega obrazca do 8. 7. 2022: https://forms.office.com/r/sUCCBxkSYE

Program 2022/2023 – predavanja so ob petkih ob 17.00

Predavanja in delavnice trajajo 45 minut, vendar se lahko podaljšajo za 15 minut, da lahko predavateljica oz. predavatelj odgovori na vprašanja ali pa z otroki razpravlja o predstavljeni tematiki.

MUF PROGRAM je namenjen otrokom od 3. do 9. razreda osnovne šole (16 predavanj: 8 predavanj v živo in 8 predavanj na daljavo)
Cena: 90 EUR z vključenim 22% DDV. Popust za družine, ki vpisujejo dva ali več otrok znaša 10%.

MUF PROGRAM NA DALJAVO je namenjen otrokom, ki živijo izven Maribora in okolice in obsega 8 predavanj.

Cena: 45,00 EUR z vključenim 22% DDV.

Vse, ki boste oddali prijavnico, bomo v septembru, pred izdajo računa, pozvali, da opredelite na kateri MUF vpisujete otroka. 

red. prof. dr. Matej Vesenjak (Fakulteta za strojništvo UM)

»Že od nekdaj me je zanimalo, kako stvari delujejo oziroma kako so sestavljene, kar me je popeljalo v svet tehnike. Danes to predstavlja moj poklic – sem profesor in znanstvenik. Še zmeraj me žene raziskovalna žilica, rad poučujem in se učim. Veliko potujem, na pot skozi Strojemanijo pa vabim tudi vas.«

Strojemanija

S pomočjo igre in praktičnih primerov si bomo skušali predstavljati, kako delujejo različni stroji in iz katerih delov so sestavljeni. Skupaj bomo tudi poiskali odgovore na vprašanja, kot so:

  • kako s pomočjo pekača za torte določimo smer hitrosti,
  • ali predmet z večjo maso res pade hitreje,
  • kako naredimo z avtom popoln »looping«,
  • ali lahko vrtavka med vrtenjem sama spremeni smer vrtenja,
  • kakšne lastnosti lahko imajo materiali, ki jih uporabimo za stroje.

red. prof. dr. Dragica Haramija (Filozofska fakulteta in pedagoška fakulteta UM)

Dragica Haramija je doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ima naziv redne profesorice. Predava na Univerzi v Mariboru (Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta), njeno temeljno področje raziskovanja je mladinska književnost: teorija žanrov v otroški in mladinski prozi ter literarna zgodovina slovenske mladinske književnosti; ob tem se ukvarja tudi z bralno pismenostjo. Doslej je izdala sedem znanstvenih monografij: Slovenska mladinska realistična avanturistična proza (2000), Sedem pisav: opusi sedmih sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev (2009), Slovensko-hrvaške vezi v sodobni mladinski prozi (2009), Holokavst skozi otroške oči (2010), Nagrajene pisave: opusi po letu 1991 nagrajenih slovenskih mladinskih pripovednikov (2012), Poetika slikanice (2013 v soavtorstvu z Janjo Batič), Vloga živali v mladinski književnosti (2015).

So slikanice res le za tiste, ki še ne znajo brati? 

Slikanice so posebna oblika knjige, ki bralce vseh starosti nagovarjajo z jezikom in ilustracijami. Šele ko poveže bralec oba koda sporočanja, razume celotno zgodbo. V ilustracijah se velikokrat skrivajo predmeti, osebe, živali, prostori, ki v besedilu sploh niso omenjeni. Pogovarjali se bomo o slikanicah, ki so namenjene učencem 2. VIO, in ugotavljali, zakaj so zanimivo in privlačno branje. 

izr. prof. Adriana Magdovski (Pedagoška fakulteta UM)

Adriana Magdovski je vodilna slovenska, mednarodno uveljavljena pianistka. Po študiju v Gradcu, Londonu in Stuttgartu nadaljuje svojo umetniško pot kot solistka, komorna glasbenica in pedagoginja. Nastopila je z vsemi slovenskimi orkestri, solo recitali pa so jo vodili na koncertne odre Evrope, Amerike in Afrike. Adriana je prejemnica številnih nagrad in priznanj. Dragocena vez jo povezuje z legendarno pianistko in pedagoginjo prof. Normo Fisher. 2016 in 2017 je bila njena asistentka na elitni Royal College of Music v Londonu. 2019 je za založbo Classica Slovenica izšla njena prva samostojna CD plošča Adriana Magdovski igra Francka in Sveteta. Je izredna profesorica na Oddelku za glasbo Univerze v Mariboru.

P. I. Čajkovski: Hrestač in jaz

Od St Petersburga do New Yorka se je uveljavila tradicija družinskega obiska predstav Hrestača v božičnem času po vsem svetu. Čarobna glasba P. I. Čajkovskega se dotakne otroških src kot le malokatera. Vabljeni na glasbeno domišljijsko popotovanje po sledeh Hrestača in mišjega kralja.

izr. prof. dr. Sonja Škornik (Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM)

»Kot otroka so me najbolj očarali knjige in narava. Kar pomnim sem imela svoj cvetlični vrt, v lončke sem zasajala in presajala rože, iz pečk sem vzgajala različne citruse – limonovce, pomarančevce in mandarinovce. V otroštvu sem se videla v zelo različnih poklicih – želela sem postati pisateljica, cvetličarka, finomehaničarka, lesar, vojakinja,… Prevladalo je navdušenje nad rastlinami in naravo nasploh, zato sem se odločila za študij biologije.«

V sodelovanju je moč – tudi pri rastlinah

Dr. Sonja Škornik je visokošolska učiteljica botanike na Univerzi v Mariboru. Predava teme s področij biologije in ekologije rastlin ter varstva narave. Vabljeni, da se ji pridružite pri predavanju o zanimivem svetu rastlin. Spoznali boste, kako rastline sodelujejo med sabo in z drugimi organizmi, da so bolj uspešne pri preživetju in razmnoževanju.

doc. dr. Gjoko Nikolovski (Filozofska fakulteta UM)

Gjoko Nikolovski je doktor znanosti s področja slovenskega jezikoslovja in docent za slovenski jezik ter lektor za slovanske jezike. Zaposlen je na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kjer predava slovenščino kot drugi in tuji jezik ter južnoslovanske jezike (hrvaščino, srbščino in makedonščino). S sinhronega in z diahronega vidika raziskuje južnoslovanske jezike na različnih jezikovnih ravninah. Vključen je bil v raziskovalne in aplikativne projekte Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora (2011–12) in Digitalizacija in dostopnost slovarskih virov (2018–2019) ter Slovenščina na dlani (2017–2021). Bil je vodja Študentskih inovativnih projektov za družbeno korist, v okviru katerih sta nastali dve prostodostpni spletni aplikaciji SOS slovenščina (2019) in Hotel Slovenščina (2020), ki sta namenjeni učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika. Od leta 2018 je član programske skupine Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine (P6-0156).

Si moj pravi ali lažni prijatelj?

izr. prof. dr. Jana Ambrožič Dolinšek (Fakulteta za naravoslovje in matematiko in pedagoška fakulteta UM)

Kot otrok sem se rada igrala zunaj, v naravi in se podila po bližnjem gozdu. Med počitnicami sem pomagala staršem in stricu pri cepljenju vrtnic in sadnega drevja. Nato me je pritegnil šport in odbojka, ki sem jo nazadnje zamenjala za študij biologije ter biološkega izobraževanja. Rastline so postale in ostale moje stalne spremljevalke in stalni vir čudenja, radovednosti in občudovanja. Sedaj so predmet mojega raziskovanja in izobraževanja pri čemer se trudim, da to navdušenje prenašam na druge.

Zakaj psi smrdijo,ko so mokri?

Ali ste že slišali koga reči „Smrdiš kot moker pes! “ 

Tudi največji ljubitelji psov si zatisnejo nos, ko se njihov pes vrne z dežja. Moker pes vedno zelo prepoznavno smrdi  – ampak zakaj živali tako močno smrdijo  tudi takoj po umivanju? Zakaj je tako nam bo poskušala razložiti biologija in kemija! 

asist. Nejc Plohl (Filozofska fakulteta UM, Oddelek za psihologijo)

Zakaj fantkom kupujemo avtke, deklicam pa barbike?

Predavanje bo usmerjeno k spoznavanju tega, zakaj in kako posamezniki razvijemo stereotipe oz. posplošene sodbe o družbenih pojavih, skupinah in njihovih pripadnikih (npr. o zvitih lisicah, neumnih blondinkah in leni mladini). V nadaljevanju se bomo nato konkretno posvetili spolnim stereotipom, pri katerih gre za to, da moškim in ženskam oz. fantkom in deklicam pripisujemo nekatere tipične lastnosti (npr. vsi fantki se radi igrajo z avtki, vse deklice pa z barbikami), pri tem pa ne upoštevamo, da se med pripadniki istega spola pojavljajo ogromne razlike. Skupaj bomo razmislili o nekaterih primerih spolnih stereotipov, preverili, če naše stereotipne predstave resnično držijo in razmislili o posledicah, ki jih takšna prepričanja lahko imajo za posameznike in celotno družbo.

doc. dr. Melanija Larisa Fabčič (Filozofska fakulteta UM, Oddelek za germanistiko)

To, da sem odraščala v dvojezičnem okolju, v »trikotniku« med Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, me je že kot otroka navdušilo za jezike in vzbudilo mojo radovednost glede razlik in podobnosti med njimi. Še posebej pa me je zanimalo, kaj vse jezik pove »med vrsticami« in v »prenesenem pomenu«.  

Poleg tega pa sta me že zelo zgodaj očarala tudi jezik filma in jezik glasbe. Zato ne preseneča, da sem si želela posti filmska režiserka in glasbenica in – mogoče malo bolj presenetljivo – tudi detektivka J. In vse to sem na nek način tudi počela in počnem v življenju: raziskujem povezavo med (vizualnim) mišljenjem in jezikom, poučujem nemški jezik, ustvarjam alternativno-rockovsko glasbo in z velikim užitkom gledam ogromno filmov ter občasno tudi pišem o njih. 

Kako pridemo skozi “skrivna vrata” v svet frazemov?

Kam gre osel, ko gre na led in zakaj hodi mačka okoli vrele kaše? Kaj v resnici počnemo, ko obesimo kaj na klin?

Jezik je poln takih in podobnih besednih zvez, ki delujejo kot celote in jih ni mogoče razumeti dobesedno.  Te stalne besedne zveze so posebno zanimive, nekatere celo skrivnostne in pritegnejo našo pozornost. Po drugi strani pa lahko olajšajo pisanje in razumevanje besedil, saj vsebujejo veliko »količino« pomena (ki je shranjena v zelo kompaktni, neobsežni obliki) in s tem prispevajo k ekonomičnosti izražanja. Tem stalnim besednim zvezam pravimo frazemi. Pogovarjali se bomo o tem, kaj pomenijo, kako jih je treba razumeti in tudi o tem, kako in zakaj so nastale in nastajajo.

red. prof. ddr. Boris Aberšek (Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM)

Boris Aberšek je diplomiral na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Mariboru. Končal je mag. (1989) in doktorat (1993), na isti fakulteti. Študij je nadaljeval z drugim doktoratom znanosti leta 2014, ki ga je pridobil na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Pomemben kazalnik uspešnosti znanstvenoraziskovalnega dela Borisa Aberška na obeh, temeljnih in aplikativnih raziskavah, se odraža v številnih objava in projektih, ki jih je vodil ali pri katerih je sodeloval.

Jaz, robot Robi

Glavna junaka, ki nas bosta vodila skozi svet mislečih strojev sta Jure in Nadja, nadobudneža, ki nas bosta zaradi svoje želje po znanju in radovednosti popeljala v svet prihodnosti, v svet strojev, robotov in računalnikov.

Vodič, prijatelj in učitelj  v njunem namišljenem svetu bo robotek Robi.

 

doc. dr. Jan Podlesnik (Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM)

Ali se živali “pogovarjajo” med sabo?

Tudi živali se morajo sporazumevati med sabo, kar pa počnejo drugače kot ljudje. Uporabljajo zelo različne načine sporazumevanja. Nekatere s svojimi vonjavami sporočajo vrstnikom, kje se nahaja hrana, druge s svojo barvo odganjajo nepovabljene vsiljivce. Tudi ptiči in škržati s petjem vabijo k parjenju ali opozorilo za prisotnost nevarnosti. Pogledali si bomo načine sporazumevanja pri živalih in vsebine o katerih “govorijo”.

doc. dr. Sašo Karakatič (FERI UM)

Kot otroka sta navduševala predvsem dva filma, Jurassic Park z dinozavri in Terminator. Ker pa sta mi bila računalništvo in matematika mnogo bližje kot biologija, sem na koncu pristal kar na študiju informatike. Še vedno pa sledim svojim interesom iz otroštva saj kot raziskovalec (in profesor) na fakulteti raziskujem algoritme umetne inteligence, ki bi naj delovali v glavi Terminatorja. 

Kako razmišlja računalnik?

Imate radi znanstveno fantastiko? Ste gledali filme kot so Matrica, Terminator ali Ex Machina? Potem gotovo verjamete, da veste, kaj je umetna inteligenca. V resničnem svetu se že od nastanka prvih računalnikov vrstijo znanstvene in filozofske razprave o tem, če je možno ustvariti sistem, ki se bo obnašal inteligentno ali ne. V okviru delavnice bomo pregledali trenutno stanje umetne inteligence, prikazali nekaj praktičnih primerov uporabe umetne inteligence in odgovorili na vprašanje, kdaj bomo dobili samovozeča avtomobile ali računalnik, ki bo pametnejši od človeka.

Kljub temu, da zaenkrat Terminatorja (na srečo) še nimamo, nas algoritmi umetne inteligence spremljajo vsepovsod – z njimi na primer spreminjamo naše slike na Instagramu in učimo samovozeče avtomobile. Pridružite se mi na predavanju, kjer bomo odgovorili na vprašanje kako razmišlja računalnik in se spraševali, ali bomo kdaj imeli računalnik, ki bo tako inteligenten kot človek.

doc. dr. Suzana Košir (Filozofska fakulteta UM, Oddelek za sociologijo)

dr. Suzana Košir je raziskovalno aktivna na področju sociologije spolov, didaktike sociologije, človekovih pravic in zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu. Želja po spoznavanju drugih družb in kultur jo vodi po svetu, saj je po osnovni izobrazbi tudi geografinja, ki je obiskala že vse kontinente sveta. Več let je tudi živela v arabskem svetu, kjer je spoznavala njihovo kulturo, nekaj časa pa je živela v ZDA, kjer je proučevala prvotne prebivalce Amerike – Indijance.

Kako so Indijanci ostali brez perja?

Verjetno se večina ob besedi Indijanci spomni na osebo s perjanico na glavi. Kaj se je zgodilo z njihovimi perji, zakaj so jih Indijanci nosili in zakaj jih danes ne nosijo več, so vprašanja, ki jih bomo skušali odgovoriti. Spregovorili bomo o življenju ameriških Indijancev nekoč in danes, spoznali njihovo kulturo in preverili številne mite o Indijancih.

 

doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM, Katedra za ekološko kmetijstvo, poljščine, vrtnine in okrasne rastline)

Veš, kaj kupiš in kaj poješ?

Pogosto je označba na živilo edina neposredna možnost za komunikacijo med pridelovalcem oz. predelovalcem živila in potrošnikom. Da so označbe na predpakiranih živilih jasne in kupcev ne zavajajo gre zahvala zakonodaji, kontroli na trgu in proizvajalcem živil, ki se zahtev držijo. Kaj pa mi potrošniki, ali vemo kaj označbe pomenijo? Jih znamo prebrati, jih razumemo?

Je lahko ime živila karsibodi? Zakaj so na seznamu sestavin nekatere sestavine zapisane drugače kot druge? Zakaj piše na sladoledu uporabno do … in na čokoladi uporabno najmanj do …? Kaj se skriva za logotipi, ki jih najdemo na živilih? Je piranska sol res s Pirana, kraški pršut s Krasa, ptujski lük s Ptuja in prekmurska gibanica iz Prekmurja? Na predavanju bomo odgovorili na ta in še nekatera vprašanja ter na koncu rekli: “Vem, kaj kupim in kaj pojem!

Izr. prof. dr. Boris Vezjak predava na Oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti v Mariboru in poskuša širiti filozofska znanja na univerzitetnem področju in zunaj njega. Pri tem se mu zdi pomembno poudarjati, da je filozofija nadvse koristna in uporabna veda in da tisti, ki mislijo drugače, o njej žal ne vedo veliko. Strokovno se največ ukvarja z zgodovino filozofije, teorijo argumentacije in analizo medijev.

Kaj so to zmote?

Ker predavam filozofijo, očitno rad razmišljam, najraje pa o tem, zakaj in kako ljudje razmišljajo. Eden od načinov razmišljanja je tudi vprašanje, kdaj je razmišljanje dobro. Ko si ga zastavimo, nujno pridemo do čudenja, zakaj se ljudje radi motimo, kajti »zmota« je ena takšna oblika slabega razmišljanja. Ker se z zmotami ukvarja logika, si bomo ogledali nekaj običajnih situacij, ko smo se ujeli v past in hote ali nehote, kajti oboje je možno, nismo postopali na pravilen način – in smo se torej zmotili. Nič strahu, je čisto preprosto!

asist. dr. Saša Zorjan (Filozofska fakulteta UM, Oddelek za psihologijo)

Vrvež v tvoji glavi

Na vprašanje »Kako se počutiš?« lahko odgovoriš na več različnih načinov. Včasih se počutiš veselo, navdušeno, spet drugič žalostno, zdolgočaseno, jezno ali prestrašeno. Vse te besede označujejo različna čustva, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Na predavanju bomo spoznali različna čustva, ki jih doživljaš ter skušali odgovoriti na vprašanje kako naši možgani ta čustva ustvarijo. Spraševali se bomo tudi o tem koliko lahko vplivamo na to kakšna čustva doživljamo in kdaj ter spoznali nekatere strategije, ki nam lahko pomagajo naša čustva bolje obvladati.

asist. dr. Peter Kozel (Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM)

Katere živali živijo v podzemlju?

Pod površjem obstaja množica najrazličnejših naravnih in umetnih votlin za katere so značilni stalna popolna tema, nizke temperature, visoka vlaga in še kaj, kar daje človeku vtis, da življenja tam sploh ni. Takšno dojemanje podzemeljskega okolja se je spremenilo v začetku 19. stoletja, natančneje leta 1832, ko je Ferdinand Schmidt opisal prvega pravega podzemeljskega hrošča drobnovratnika iz Postojnske jame. Čeprav so z vidika človeka podzemeljski habitati precej nenavadni pa tam obstaja kopica bivališč, ki jih poseljujejo najrazličnejši kopenski in vodni organizmi. Na predavanju si bomo ogledali nekaj značilnih podzemeljskih bivališč in njihovih prebivalcev.

Prijava – vpišite razred, ki ga bo otrok obiskoval v 2022/2023

Podatki o mini študentki/študentu




Podatki o staršu








Strinjam se z vsebino pravilnika Mini univerze FF in dovoljujem slikanje in snemanje otrok med predavanji.

Ekipa MUF

Za programe in njihovo izvedbo skrbi tim predavateljic in predavateljev s treh fakultet Univerze v Mariboru: Filozofske fakultete, Pedagoške fakultete ter Fakultete za naravoslovje in matematiko.

Dogodki in galerije

MUF 1 IN MUF 2 LETA 2018/2019

POLETNE DELAVNICE 2018 ‒ USTVARJALNI V ZNANOSTI!

ZAKLJUčNA PRIREDITEV MAJA 2018

MUF 1 IN MUF 2 LETA 2017/2018

POLETNE DELAVNICE 2017 AKTIVIRAJMO čUTE!

MUF 1 IN MUF 2 LETA 2016/2017

Bober Mufko

Sem bober Mufko,
majhen sesalec, a velik glodalec,
ponoči živahen, podnevi bolj plah,
na kopnem neroda, v vodi plavalec,
ki se brez maske potaplja na dah.

Kdo si pa ti?
Pridruži se mi na Mini univerzi,
kjer vsak mini študent pride v peti
prestavi do mega spoznanja:
»Radovednost je avtocesta do znanja!«

Sem bober Mufko,
s sekalci in kremplji brez žag in sekir
podiram drevesa za blatne gradove.
Čeprav nisem gradbenik in inženir,
potokom in rekam premikam bregove.

Kdo si pa ti?
Pridruži se mi na Mini univerzi,
kjer vsak mini študent pride v peti
prestavi do mega spoznanja:
»Radovednost je avtocesta do znanja!«

Sem bober Mufko,
bobri smo prav radovedne živali,
po znanje se radi odpravimo v svet,
zato zdaj študiram ob reki Dravi,
ko LEGI izpolnim, bom pravi vseved.

Kdo si pa ti?
Pridruži se mi na Mini univerzi,
kjer vsak mini študent pride v peti
prestavi do mega spoznanja:
»Radovednost je avtocesta do znanja!«

Sponzor

Radio City logotip
Skip to content