Namen javnega poziva je povezovanje s programi Obzorje 2020 in Obzorje Evropa ter (so)financiranje dejavnosti reintegracije po zaključku mobilnosti tistih odličnih podoktorskih raziskovalk ali raziskovalcev, ki so sicer prejeli sredstva iz mednarodnega razpisa MSCA in se (so)financira njihova reintegracija na JRO v okviru SKLOPA B.
Cilji javnega poziva so spodbujati kroženje talentov, izboljšati mobilnost slovenskih podoktorskih raziskovalk ali raziskovalcev, krepiti znanje in spretnosti na področju raziskovanja, transverzalnih spretnosti, izboljšati mednarodne, medsektorske in interdisciplinarne izkušnje ter krepiti raziskovalni potencial oziroma zaposljivost v RRI (raziskave, razvoj in inovacije) dejavnosti. Cilj je krepitev kompetenc na področjih raziskav in inovacij ter izboljšanje prenosa znanja, spodbujanje zanimanja za podoktorske raziskovalke ali raziskovalce ter spodbujanje njihove reintegracije v slovenski raziskovalni in gospodarski prostor. Cilj je v največji meri zagotoviti sinergije med različnimi viri (so)financiranja, saj se bo preko že vzpostavljenega sistema evalvacije na ravni EU (so)financiralo dobre oziroma odlične projekte.
Povzetek projekta ”A Land of Joiners”
Projekt obravnava zgodovino srednje Evrope z osredotočanjem na nedržavne akterje in zlasti na prostovoljna društva. Projekt postavi pod vprašaj uveljavljeno mnenje, da sta zahodna Evropa in atlantski svet zibelki civilne družbe (npr. ZDA so pogosto označene kot „nation of joiners“). Projekt obravnava prostovoljna društva v srednji Evropi kot variacijo in ne odstopanje od univerzaliziranega zahodnega modela. Novejše študije o delovanju društev v srednji in jugovzhodni Evropi predlagajo, da je potrebno preseči uveljavljene teoretične dihotomije, kot so državno/nedržavno, vladno/civilno ali javno/zasebno, saj da so prostovoljna društva vedno dejavno sodelovala oziroma prispevala k oblikovanju politik. Projekt skuša ponovno pregledati te teze z osredotočanjem na prav določena prostovoljna društva, namreč prostovoljna gasilska društva (PGD), ki v srednji Evropi skoraj neprekinjeno obstajajo že od sredine 19. stoletja pod demokratičnimi ali avtoritarnimi režimi. Projekt daje posebno pozornost družbeni zgodovino od spodaj, ter sprašuje, na kakšen način so politični prelomi od konca prve svetovne vojne do konca hladne vojne v srednji Evropi spremenili strukturo članstva in politike spolov PGD ter kako so PGD sodelovala in reagirala na politične prelome v zvezi s socialno vključenostjo in izključenostjo na podlagi spola? Projekt pokriva ozemlje današnje Avstrije, Madžarske in Slovenije, natančneje tri regije: Gradiščansko, Vas in Prekmurje, kjer je koncentracija PGD ena večjih v svetovnem merilu. Rezultat projekta bo oddaja monografije za izdajo pri enem od priznanih akademskih založnikov v humanističnih in družboslovnih vedah.
