Oddelek za sociologijo

Dobrodošli na spletnih straneh Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete UM.

Predstavitev oddelka

Na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete UM smo osredotočeni na sociologijo, hkrati pa jo povezujemo z drugimi družboslovnimi, humanističnimi in edukacijskimi vedami. Članice in člani Oddelka smo se sami izobraževali v antropologiji, etnologiji, psihologiji, ekonomiji, pedagogiki, metodologiji, statistiki, v naših študijskih programih in raziskavah pa redno sodelujejo tudi filozofi, politologi, komunikologi, statistiki, jezikoslovci ter posamezni specialisti za ožja področja v sociologiji.

Sociologija je znanstveno razkrivanje in pojasnjevanje mnogovrstnih družbenih pojavov, kot so družbena neenakost, revščina, segregacija, revolucije, vojne, politika, kultura, demografske spremembe. Sociologi in sociologinje se ukvarjamo tako z družbenimi makropojavi, ki presegajo posamična okolja in vključujejo mnogo ljudi, kakor z mikrookolji, ki jih prepoznavamo v posameznih družbenih skupinah, lokalnih okoljih in vsakdanjem življenju.

Sociološko raziskovanje se z opisovanjem posameznega družbenega pojava ali povezave med več takimi pojavi šele začne. Ključni – hkrati pa najbolj zapleten in najzanimivejši – del raziskovanja je pojasnjevanje družbenih pojavov. Ko s pomočjo statistike ali drugih orodij ugotovimo, da imajo ljudje z višjo stopnjo izobrazbe običajno višje dohodke ali da so ljudje iz revnih depriviranih okolij pogosteje udeleženi v prestopniških ravnanjih ali kriminalu, še nismo veliko razložili. Pojav sociološko razložimo, ko poiščemo in lahko dokažemo družbene dejavnike vplivanja in njihovo medsebojno povezanost.

Za razkrivanje skritih povezav so potrebne intelektualna kreativnost, kritično mišljenje in sociološka imaginacija. S pomočjo že uveljavljenih teorij, včasih tudi v nasprotju z njimi, vselej pa z empiričnimi dokazi in argumenti lastnega razmisleka iščemo smiselne, predvsem vzročne povezave. Tako se v sodobnih družbah sprašujemo, ali – in predvsem kako – visoka stopnja izobrazbe vodi k boljšim zaposlitvam in ali odraščanje v revščini zaznamuje večjo možnost, da oseba zabrede v kriminal. Kateri so mehanizmi, ki vodijo od enega k drugemu? Ali veliki selitveni procesi rušijo urejenost razvitega sveta? Zakaj? Ali multikulturnost prispeva k hitrejšemu razvoju ali ga zavira? Družbeni pojav je pojasnjen, ko odkrijemo trdne dokaze o lastnostih, povezavah, mehanizmih, kar v znanosti nujno pomeni, da teorijo vedno povezujemo z empiričnim raziskovanjem. Za to so potrebne veščine, kot so iskanje in obdelovanje podatkov, obvladanje statističnih analiz, metod za neposredno opazovanje, usposobljenost za spraševanje z anketami in intervjuji. To so naša orodja ali metode, s katerimi dokazujemo svoje razlage.

Primere sociološkega gledanja je mogoče najti na blogu Sociološko gledano (https://www.sociolosko.org/), ki je rezultat sodelovanja med študenti, študentkami in profesorji, profesoricami ter je namenjen jedrnatemu, razumljivemu in konkretno ponazorjenemu predstavljanju in komentiranju sodobnih (pa tudi klasičnih) teorij, pojmov, modelov, primerov in splošnih intelektualnih razvojev, trendov in dilem na več področjih v sociologiji in nekaterih povezanih disciplinah.

Sociologi in sociologinje opravljajo zelo raznovrstne poklice. V okviru profesionalnega dela pogosto sodelujejo s strokovnjaki in strokovnjakinjami iz ekonomije, politologije, antropologije, psihologije, socialnega dela. Širina in interdisciplinarna naravnanost sociologije je pri tem pomembna prednost.

Razpon področij, na katerih se zaposlujejo naši diplomanti in diplomantke, je zelo širok. Po zaključenem enopredmetnem študiju pogosto delajo v podjetjih ali javni upravi na področjih analize, raziskovanja, kadrovskega menedžmenta, programskega vodenja, trženja.

Po dokončanem dvopredmetnem študiju druge stopnje se pogosto zaposlijo kot učitelji, učiteljice družboslovnih predmetov v osnovnih in srednjih šolah, nekateri tudi kot raziskovalci, raziskovalke ali asistenti, asistentke na univerzi.

Diplomanti in diplomantke druge ali tretje stopnje lahko delajo tudi na področjih političnega svetovanja, politike, statistike, gerontologije, kriminologije, demografije, oglaševanja, terapije itn.

Sociologi in sociologinje danes stopajo na tisoče različnih kariernih poti. Čeprav sta raziskovanje in poučevanje v predstavah ljudi še vedno njihovi temeljni poklicni dejavnosti, se vse več diplomantk in diplomantov sociologije zaposluje na drugih področjih, od katerih smo jih našteli le manjši del. Poklici prihodnosti pogosto nastajajo v kratkem času. Ko s študijem začnemo, jih še ni, ko diplomiramo, pa se ponudijo kot povsem nove možnosti. Izzivi so vedno na voljo, mladost in znanje pa jih morata poiskati.

Zaupajte sebi in svoji študijski izbiri, mi pa vam bomo med študijem pomagali razvijati vaše profesionalne potenciale.

Gojimo interdisciplinarnost, tako da sociologijo bogatimo, širimo in poglabljamo z drugimi družboslovnimi, humanističnimi in edukacijskimi znanji. Člani in članice Oddelka smo se sami izobraževali v antropologiji, etnologiji, psihologiji, ekonomiji, pedagogiki, metodologiji, statistiki, v naših programih pa kot zunanji sodelavci redno sodelujejo tudi filozofi, politologi, komunikologi, statistiki, jezikoslovci ter specialisti za ožja področja v sociologiji.

Študijski programi vseh stopenj imajo poleg obveznega dela tudi bogato in raznoliko izbirnost.

Članice in člani Oddelka se intenzivno posvečamo raziskovalnemu delu, študentkam in študentom pa omogočamo, da svoja znanja preizkusijo in nadgradijo z vključevanjem v domače in mednarodne raziskovalne projekte.

Pedagoško in raziskovalno smo vpeti v mednarodne mreže, tako da redno organiziramo gostujoča predavanja in sami gostujemo drugod, študentke in študente pa spodbujamo k vključitvi v domače in mednarodne izmenjave ter jim pri tem nudimo vsestransko podporo.

Študentke in študenti sociologije imajo svoje strokovno študentsko društvo, ki redno organizira različne dogodke, med katerimi izstopa Sociodan.

Filozofska fakulteta v Mariboru je uveljavljena ustanova z urejenimi pogoji kakovostnega študija: izkušen predavateljski kader, odličen tutorski sistem, uveljavljene mednarodne študijske izmenjave, predavalnice z IKT-opremo, prilagojene velikosti skupin, dobro založene knjižnice z dostopom do mednarodne knjižnične mreže, učinkovita podpora nepedagoških strokovnih služb in bližina študentskega kampusa.

Oddelek za sociologijo na Filozofski fakulteti UM ponuja sodoben dvopredmetni in enopredmetni dodiplomski in podiplomski študij sociologije. Člani in članice Oddelka se intenzivno posvečamo raziskovalnemu delu, študentom in študentkam pa omogočamo, da svoja znanja preizkusijo in nadgradijo z vključevanjem v domače in mednarodne raziskovalne projekte. Pedagoško in raziskovalno smo vpeti v mednarodne mreže, tako da redno organiziramo gostujoča predavanja in sami gostujemo drugod, študentke in študente pa spodbujamo k vključitvi v domače in mednarodne izmenjave ter jim pri tem nudimo vsestransko podporo.

ČLANICE IN ČLANI ODDELKA

ZUNANJE SODELAVKE IN SODELAVCI

red. prof. dr. Majda Bastič
red. prof. dr. Jani Bekö
red. prof. dr. Jana Goriup
red. prof. dr. Sergej Flere
red. prof. dr. Božidar Kante

izr. prof. dr. Friderik Klampfer
izr. prof. dr. Bojan Musil
izr. prof. dr. Renata Šribar
izr. prof. dr. Boris Vezjak
doc. dr. Smiljana Gartner
doc. dr. Nadja Furlan Štante
doc. dr. Marina Tavčar Krajnc

Študijski programi

Dogodki

Ni dogodkov.

Vsi dogodki Oddelka

Projekti in programske skupine

Aktualni projekti

Zaključeni projekti

Mednarodno sodelovanje

Velika večina raziskav, s katerimi se ukvarjamo članice in člani Oddelka, je vpetih v mednarodni prostor, saj se ne glede na specifično sociološko področje osredotočajo na postsocialistične družbe, zlasti v jugovzhodni Evropi. Podrobnejše infomacije v zvezi s temi študijami/mednarodnimi projekti Oddelka za sociologijo so na voljo na spletni strani Centra za raziskovanje postsocialističnih družb (CePSS) oziroma spletni strani/zavihku »Projekti/Mednarodni projekti«.

Oddelek v okviru mednarodnega sodelovanja intenzivno sodeluje v programu Erasmus(+), kjer se spodbuja učiteljska in študentska mobilnost. V okviru programa mednarodne mobilnosti Oddelek za sociologijo zaenkrat (seznam se nenehno širi) sodeluje s partnerskimi univerzami v Gradcu (Avstrija), Gentu (Belgija), Brnu (Češka), Olomucu (Češka), Opavi (Češka), Pardubicah (Češka), Plznu (Češka), Tarragoni (Španija), La Laguni (Španija), Splitu (Hrvaška), Zagrebu (Hrvaška), Zadru (Hrvaška), Bariju (Italija), Bologni (Italija), Rigi (Latvija), Lizboni (Portugalska), Bilesku-Białi (Poljska) in Trabzonu (Turčija).

Tutorstvo

Namen tutorskega sistema je voditi, usmerjati in motivirati študentke in študente ter jim pomagati pri pridobivanju znanj in veščin, ki pripomorejo k njihovi večji akademski, obštudijski in osebnostni uspešnosti.

Na Oddelku za sociologijo FF UM v študijskem letu 2020/21 tutorski sistem vodita in usmerjata tutorka asist. Tina Cupar (tina.cupar@um.si) in tutor študent Nika Švagelj (tutor.sociologija@gmail.com)

Študentska, obštudijska dejavnost

Študentke in študenti sociologije imajo svoje strokovno študentsko društvo, ki redno organizira različne dogodke, med katerimi izstopa Sociodan.

Raziskovalna področja

Študije postsocialističnih družb

Velika večina raziskav, s katerimi se ukvarjamo članice in člani oddelka, se ne glede na specifično sociološko področje osredotoča na postsocialistične družbe, zlasti v jugovzhodni Evropi. Vse ključne informacije v zvezi s temi študijami so na voljo na spletni strani Centra za raziskovanje postsocialističnih družb (CePSS).

Na Oddelku za sociologijo kot edini v Sloveniji razvijamo področje antropologije postsocializma kot tiste antropološke specializacije, ki je namenjena socialnemu in kulturnemu antropološkemu proučevanju postsocialističnih družb. Socialni in kulturni antropologi so bili eni od tistih znanstvenikov, ki so z metodo opazovanja z udeležbo proučevali že socialistične družbe in so s svojim neposrednim kvalitativnim proučevanjem nadaljevali tudi v postsocialističnih družbah. Na Oddelku za sociologijo se v okviru antropologije postsocializma ukvarjamo predvsem s tistimi vprašanji in problemi, ki omogočajo boljše razumevanje družbenih sprememb v postsocialističnih družbah nasploh in v Sloveniji še posebej. Med najpomembnejšimi vprašanji so:

  • napačnosti razumevanja sprememb v postsocialističnih družbah kot tranzicije,
  • raziskovanje postsocializma kot novega tipa kolonializma (t. i. neokolonializma),
  • raziskovanje zgodovinsko vzpostavljenih socialnih in kulturnih tirnic, ki določajo potek družbenih sprememb v postsocialističnih družbah,
  • raziskovanje problemov, ki jih povzročajo mehanični prenosi institucij in praks z Zahoda v postsocialistične družbe,
  • raziskovanje razlogov za nujnost indigenizacije vesternizacije v postsocialističnih družbah,
  • raziskovanje pogojev in problemov, povezanih z indigenizacijo vesternizacije,
  • raziskovanje pozitivnih in negativnih primerov sprememb v postsocialističnih družbah.

Obravnavamo tudi nekatera bolj specifična vprašanja in probleme s področja antropološke analize postsocialističnih družb, npr. vprašanje delovanja neformalnega sektorja v postsocialističnih družbah, vprašanja oblik nostalgije za socializmom (posebej v postsocialistični Sloveniji), vprašanja spreminjanja potrošniških navad (posebej v postsocialistični Sloveniji) itd.

Kontakt: Vesna Vuk Godina

Zdravje je najpomembnejša vrednota prebivalk in prebivalcev v zahodnih družbah, odraslih in mladih, tudi v Sloveniji, obenem pa je zdravje v družbi izrazito neenako porazdeljeno. Družbena struktura – ponavljajoči se vzorci družbenih odnosov – je pomemben dejavnik neenakosti v zdravju. Praviloma ugodnejše zdravstvene izide (višjo povprečno življenjsko dobo, nižjo umrljivost, višje povprečne stopnje subjektivnega telesnega in duševnega zdravja) zasledimo med skupinami, ki so višje na družbeni lestvici, ob tem pa se kljub izboljšanju splošnih ravni zdravja v zadnjih desetletjih neenakosti med družbenimi skupinami v razvitih družbah povečujejo. V okviru tega raziskovalnega težišča proučujemo, kateri so ključni družbeni dejavniki, ki prispevajo k ohranjanju ali poslabšanju zdravja. Podrobneje nas zanima vloga neenake porazdelitve družbenoekonomskih virov (npr. izobrazbe, dohodkov in poklicnega oz. zaposlitvenega statusa) pri ustvarjanju in ohranjanju neenakosti v zdravju, vloga življenjskih stilov (kajenja, prekomernega uživanja alkohola, telesne aktivnosti, uporabe medijev, npr. interneta in spletnih socialnih omrežij, udeležba v kulturnem življenju) ter vloga vsakodnevnih dogodkov in medosebnih odnosov (npr. starševskih oz. socializacijskih stilov, odnosov v družini, šoli in med prijatelji/vrstniki, socialne opore bližnjih, zaznave diskriminacije), tudi s ciljem zmanjšanja (pogosto prezrtih) družbeno ustvarjenih neenakosti v zdravju.

Kontakt: Andrej Kirbiš

Etnologija je primerjalna in historična veda o življenju in kulturi etničnih skupin in narodov, pogosto imenovana tudi empirična veda o kulturi. V etnoloških vsebinah na Oddelku za sociologijo FF UM se osredotočamo na raziskave kulture in življenjskih stilov na Slovenskem v preteklosti in v obravnavo etnoloških prvin kulturne dediščine. Preučevanje teh prvin povezujemo s kulturo sosednjih ozemelj, predvsem s kulturnimi značilnostmi drugih srednjeevropskih in slovanskih narodov. V ospredju našega zanimanja so prelomne družbene in gospodarske spremembe na Slovenskem od konca 18. stoletja, ki slovensko družbo in kulturo zaznamujejo še danes. Težišče našega preučevanja so nekatera področja materialne kulture, predvsem gospodarstvo, prehrana, oblačilna kultura in potrošnja. Tematiziramo tudi življenje in razvoj v urbanih in industrijskih središčih na Slovenskem v zadnjih dveh stoletjih.

Kontakt: Maja Godina Golija

I. Analiza procesa globalizacije iz a) teoretskega in b) problemskega vidika:

  1. Globalizacija kot nadaljevanje in krepitev »modernizacijskega projekta« (globalizacija kot »osvoboditev«), globalizacija in sociologija/družboslovje (ustreznost teoretske obravnave, aparata, sociološke analize globalizacije, »metodološki nacionalizem«), mehanizmi in viri globalizacije.
  2. Globalizacija in:
    • trg dela (prihodnost, trendi, spremembe),
    • dohodkovna neenakost (trendi in posledice),
    • nacionalna država (koncept nacionalne države, vprašanje suverenosti, fiskalni/monetarni vidik),
    • kulturna raznolikost (vprašanje kulturnega poenotenja, fenomen fragmentacije družbenega sveta, odzivi),
    • okolje (okoljski izzivi, onesnaženje, izguba biodiverzitete, vprašanje strateških virov, okoljski konflikt).

II: Analiza družbeno-ekonomskih sprememb:

  • družbenoekonomski sistem (oblike, zgodovinska analiza in evalvacija),
  • modeli analize družbenih sprememb (linearizem ‒ ciklizem),
  • razmerja med koncepti »rast ‒ razvoj ‒ napredek«,
  • sociološka analiza alternativ (utopije/distopije, »futurologija«).

Kontakt: Rudi Klanjšek

Véliki pretekli družbeni dogodki, kot so slavne vojne in revolucije, prehod h kmetovanju in mnogo kasneje k industrijski proizvodnji, nastanki prvih držav in zlomi mogočnih imperijev, vznik kapitalizma in preobražanje družb iz tradicionalnih v moderne, vse to ni le zgodovina, ki jo moramo dobro popisati, marveč so pojavi, ki jih moramo sociološko razložiti. Naloga historične sociologije je vzročno pojasniti nastanek, vzdrževanje in spreminjanje pomembnih družbenih institucij in pojavov v človeški zgodovini. Ali lahko govorimo o splošni teoriji človeške zgodovine, prehodih iz ene zgodovinske dobe v drugo? Kaj sploh so zgodovinske dobe? Zakaj je nastal fevdalizem? So bile absolutistične države moderne? Zakaj je v absolutistični Franciji nastalo radikalno razsvetljenstvo, v kapitalistični Angliji pa je prevladovalo le zmerno? Je ameriško plantažno suženjstvo posledica kapitalizma ali nemara celo nujni predpogoj za nastanek industrijske revolucije v 18. stoletju? Kaj poleg atentata Franza Ferdinanda so vzroki za prvo svetovno vojno – kako so delovali in zakaj ravno tako? Le s poznavanjem in predvsem vzročnim pojasnjevanjem preteklosti se lahko izognemo pastem sodobnosti.

Kontakt: Tibor Rutar

Mladi kot specifična družbena skupina predstavljajo eno izmed pomembnejših raziskovalnih področij na Oddelku za sociologijo. S poudarkom na raziskovanju longitudinalnih trendov in medkulturnih primerjav, predvsem v državah srednje in jugovzhodne Evrope, se osredotočamo na proučevanje življenjskega sloga mladih (na primer zdravje, prosti čas, vrednote, religioznost in mobilnost), na različne vidike prehodov mladih v odraslost (na primer skozi izobraževanje, zaposlovanje in oblikovanje družine) ter na socialne formacije in relevantne procese, ki so vezani na mladino (na primer mladinske subkulture in scene, kulturna produkcija v sferi mladih in podobno). Vzpostavljamo sodelovanje z različnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami s področja mladine in na ta način delujemo tudi v mladinskem sektorju. V ospredju so raziskovanje in razvijanje oblik participacije mladih v lokalnih in nacionalnih mladinskih organizacijah, raziskovanje in sooblikovanje elementov mladinskega dela na nacionalni ravni ter raziskovanje mladinskega dela v mednarodnem prostoru. V okviru tega obravnavamo tudi teme, kot so poklic mladinskega delavca oz. delavke ter pomen mladinskega dela za spodbujanje aktivne participacije mladih v družbi, razvijamo pa tudi kompetence in veščine za zaposlovanje v tem sektorju.

Kontakt: Andrej Naterer, Tina Cupar

Aktivnost državljank in državljanov v javnem življenju in njihove vrednote sta ključna elementa delovanja demokratičnih družb. Ravni in oblike politične participacije, demokratično-emancipativnih vrednot in političnih stališč se med družbami in družbenimi skupinami pomembno razlikujejo, ob tem pa v zadnjih desetletjih prihaja do upada številnih, predvsem institucionalnih oblik politične participacije (npr. volilne udeležbe, članstva v političnih strankah) in do obsežnih sprememb političnih orientacij (politične kulture), še posebej med mladimi. V postmodernih družbah smo vse bolj priča tudi krizi demokracije, ki se med drugim kaže tudi v porastu avtoritarnih tendenc, populizma in splošni odtujenosti državljank in državljanov od političnih elit in institucij, hkrati pa vse bolj naraščajo protestne, potrošniške in IKT oblike participacije. To ima pomembne posledice za prihodnjo smer razvoja in proces demokratizacije predvsem mlajših, postkomunističnih demokracij, tudi Slovenije. V okviru tega raziskovalnega težišča proučujemo družbene pogoje, ki spodbujajo oz. ovirajo družbenopolitične spremembe, vlogo državljank in državljanov pri usmerjanju teh sprememb ter njihove posledice za življenje v sodobnih družbah.

Kontakt: Andrej Kirbiš

Religija je ena izmed osrednjih komponent človeških družb. Brez razumevanja religij, ki prevladujejo v posameznih družbah, ni mogoče celovito razumeti pojavov na drugih področjih družbenega življenja, kot sta politika ali gospodarstvo. Raziskovanje religije je praviloma interdisciplinarno in poleg sociološkega pogosto vključuje še psihološke, antropološke, filozofske, politološke in druge pristope. Na Oddelku za sociologijo se osredotočamo predvsem na vprašanja sekularizacije oziroma sprememb v prisotnosti in značilnostih religije v modernih družbah s poudarkom na postsocialističnih družbah srednje in jugovzhodne Evrope. Obravnavamo tudi nekatera bolj specifična religiološka vprašanja, kot so razmerje med intrinzično in ekstrinzično religioznostjo, novodobna duhovnost, ali vpliv religije na vrednote in politična stališča.

Kontakt: Miran Lavrič

Socialna in kulturna antropologija je ena najpomembnejših znanstvenih disciplin, ki skuša dosegati sintetično znanje in razumevanje človeka in njegove eksistence v družbi ter kulturi. Že od svojega nastanka je pri doseganju tega cilja usmerjena predvsem na evidence iz neevropskih družb, ki jih zbira prvenstveno z metodo opazovanja z udeležbo. Na Oddelku za sociologijo se v okviru socialne in kulturne antropologije osredotočamo predvsem na tematike in vprašanja, ki so skladna z interdisciplinarnostjo študija sociologije. To pomeni, da se na eni strani osredotočamo na vprašanja razumevanja odnosa med posameznikom, družbo in kulturo, na drugi strani pa na vprašanja in probleme, ki so povezani z vrsto socioloških predmetov in raziskovalnih področij, ki jih razvijamo na Oddelku. Posebej velja omeniti:

  • proučevanje kulturnih determinant posameznikovega družbenega vedenja (tu posebni poudarek namenjamo raziskovanju socializacije in inkulturacije),
  • ter raziskovanje zgodovinsko vzpostavljenih kulturnih tirnic, ki določajo vsakokratno družbo in družbene procese v njej, kar se navezuje npr. na proučevanje in razumevanje procesov globalizacije in modernizacije (še posebej na vprašanje indigenizacije modernosti in modernizacije indigenosti).

Obravnavamo tudi nekatera bolj specifična antropološka vprašanja in področja, kot so npr. analiza razvoja socialne in kulturne antropologije v socialističnih in postsocialističnih družbah, še posebej v postsocialistični Jugoslaviji in postsocialistični Sloveniji.

Kontakt: Vesna Vuk Godina

V družbenem svetu ni brezizjemnih vzročnih zakonitosti, ki jih poznamo iz fizike in ki bi na podobno predvidljiv in natančen način določale družbene pojave. Če fiziki govorijo o Newtonovih treh zakonih gibanja ali Boylovem zakonu, sociologi ne morejo imeti podobnih Marxovih, Webrovih ali kakršnihkoli drugih zakonov. Je potem sociologija sploh lahko znanost? Ali lahko, kot je to značilno za znanosti, podaja vzročne razlage, s katerimi pojasnjujemo pojave? Sodobno sociološko odgovarjanje na ta vprašanja je v mednarodno vplivnih paradigmah analitične sociologije, kritičnega realizma, novega pragmatizma in novega realizma vedno bolj enoglasno pritrdilno. Toda kaj so vzroki v družbenem svetu, če zakonitosti odpadejo? Kako deluje vzročnost v družbi – skozi posamezne ljudi ali neodvisno od njih? Kakšen je odnos med makro- in mikrodružbenimi pojavi? Kaj sploh so glavni sestavni deli družbe in kako jih – recimo strukture – razumeti? Mar ni družba le vsota posameznikov, ki jo sestavljajo? Kakšen naj bo postopek znanstvenega razlaganja v sociologiji in kakšno vlogo natanko ima pri njem statistika?

Kontakt: Tibor Rutar

Študentke in študenti, ki se želite vključiti v raziskovalno delo v okviru omenjenih raziskovalnih težišč, ste vabljeni k sodelovanju pri zbiranju in analizi podatkov (tudi kot demonstratorke in demonstratorji), k udeležbi na gostujočih predavanjih in socioloških srečanjih ter samostojni obdelavi raziskovalnih vprašanj v seminarskih, magistrskih in doktorskih nalogah. Pri zaključnih nalogah lahko samostojno predlagate raziskovalna vprašanja v okviru navedenih ali sorodnih raziskovalnih interesov in raziskovalnih projektov.

Povezave

CePSS Facebook ‒ Oddelek za sociologijo Instagram ‒ Oddelek za sociologijo Facebook ‒ Študentsko društvo SOCIODAN 2017 Facebook ‒ Študentsko društvo SOCIODAN 2019