Oddelek za slovanske jezike in književnosti

Dobrodošli na spletnih straneh Oddelka za slovanske jezike in književnosti.

Predstavitev oddelka

Oddelek za slovanske jezike in književnosti je eden večjih oddelkov na mariborski FF; ima 15 članic in članov, mlado raziskovalko ter zunanje sodelavke in sodelavce. Sestavljajo ga tri katedre: Katedra za slovenski jezik, Katedra za slovensko književnost z literarno teorijo in Katedra za didaktiko slovenskega jezika in književnosti. Oddelek izvaja dva dodiplomska študijska programa in tri podiplomske študijske programe ter bolonjski doktorski študijski program Slovenistične študije z naslednjimi področji: Slovenska književnost, Slovenski jezik ter Didaktika slovenskega jezika in književnosti.

Članice in člani Oddelka se aktivno vključujejo v programske skupine in domače, bilateralne ter mednarodne raziskovalne projekte, redno pa sodelujejo tudi s pedagoško prakso (tako na osnovno- kot srednješolski ravni). Specialna področja njihovega raziskovalnega dela zajemajo zlasti pravopisno in pravorečno normativnost, (sodobno, zgodovinsko, narečno) leksikografijo in leksikologijo, leksikalno pomenoslovje, (kritično) analizo diskurza, sociolingvistiko s poudarkom na poststrukturalističnih pristopih k obravnavi jezika in spola, slovensko dialektologijo, diahronijo slovenskega jezika, predvsem zgodovinsko slovnico in jezik v publicistiki, razvijanje posameznih naratoloških vidikov, tipološka, tematska in slogovna vprašanja slovenske esejistike, teorijo metafore, sodobno slovensko kratko prozo, literarno prevajanje, književnost slovenskih avtoric, ekokritiko, večkulturnost in medkulturnost v književnosti idr.

Aktualna razširitev znanj je študentkam in študentom ponujena s številnimi vabljenimi predavanji gostujočih profesoric in profesorjev iz Slovenije in tujine ter z vsakoletnim organiziranjem vodenih strokovnih ekskurzij po Sloveniji in zamejstvu. Posebno priložnost za stik z jezikom, literaturo in s kulturo drugih slovanskih držav predstavljajo izbirni lektorati slovanskih jezikov.

Izobraževanje učiteljic in učiteljev v Mariboru

Dejavnost izobraževanja učiteljic in učiteljev v Mariboru poteka od 19. stoletja. Na začetku so kandidatke in kandidate za učiteljice in učitelje ljudskih šol usposabljali s tečaji. 1850. leta so v Mariboru kot učni predmet uveljavili tudi slovenščino. Od leta 1861 je tu delovalo dveletno učiteljišče, z uvedbo osemletnega obveznega osnovnega šolstva leta 1869 so ga razširili na štiri leta. A obenem je bila slovenščina kot učni jezik odpravljena. Da bi učiteljice in učitelje v ljudskih šolah kakovostno izobrazili, so leta 1929 državno učiteljišče podaljšali na pet let. Po drugi svetovni vojni pa je učiteljskega kadra zelo primanjkovalo, zato je bilo šolanje na učiteljišču skrajšano na štiri leta. Z reformo osnovnega šolstva leta 1958 so učiteljišča odpravili.

Pedagoška akademija

Pedagoška akademija Maribor je bila ustanovljena leta 1961 kot prva domača visokošolska ustanova s humanističnim študijskim programom. Najprej je delovala v prostorih bivše klasične gimnazije na Mladinski ulici. Leta 1979 so umestili njeno novo stavbo na skrajni zahodni predel mesta. Pedagoška akademija je prvo študijsko leto začela z 52 rednimi študentkami in študenti, med njimi jih je bilo 11 na študijski smeri slovenski in angleški jezik.

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

Jezikovni oddelek Pedagoške akademije Maribor se je leta 1968 razdelil na Oddelek za slovanske jezike in književnosti ter Oddelek za germanske jezike in književnosti. Oddelke so 1974. leta nadomestile katedre. Katedra za slovenski jezik in književnost je imela tri študijske skupine: slovenski jezik in književnost, srbohrvaški jezik in književnost ter ruski jezik in književnost. Študij je vsebinsko sledil potrebam osnovnega šolstva. Leta 1982 so se katedre povezale v oddelke.

Pedagoška fakulteta

Pedagoška akademija z dveletnim študijem se je leta 1986 preoblikovala v Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru s štiriletnim študijem. Slovenistiko so izvajali po dvopredmetnem visokošolskem programu, enopredmetni visokošolski študij pa se je začel leta 1994. Programa sta postala univerzitetna leta 1996. Prav univerzitetni študij je močno spremenil organiziranost in dejavnost Oddelka tako na pedagoškem kot znanstvenoraziskovalnem področju.

Filozofska fakulteta

Leta 2006 se je Pedagoška fakulteta Maribor razdelila na Filozofsko fakulteto, Naravoslovno-matematično fakulteto in Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru. Fakultete so umeščene v skupni stavbi na Koroški cesti.

Bolonjski študijski programi

Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru smo na področju humanistike, družboslovja in pedagoškega izobraževanja prvi v Sloveniji izpeljali bolonjsko reformo po najbolj uveljavljenem bolonjskem sistemu 3 + 2. Gre za skupni prvostopenjski študij, ki se zaključi po treh letih (omogoča nepedagoško zaposlitev). Nadaljuje se z dveletnim študijem na drugi stopnji, kjer sta mogoča samostojna magistrska študijska programa: pedagoški program (namenjen pedagoški izobrazbi) in nepedagoški program (brez pedagoških predmetov). Na Oddelku imamo tudi triletni bolonjski doktorski študijski program tretje stopnje Slovenistične študije s smermi Slovenska književnost, Slovenski jezik in Didaktika slovenskega jezika in književnosti. Mariborska slavistika je pri oblikovanju bolonjskih študijskih programov sledila evropskim usmeritvam in vpeljala najsodobnejša načela univerzitetnega študija.

ČLANICE IN ČLANI ODDELKA

Med članicami in člani Oddelka imamo akademika, red. prof. dr. Marko Jesenška, izrednega člana SAZU, ki je tudi Zoisov nagrajenec za leto 2009 (Zoisova nagrada za izjemne dosežke na področju slovenskega jezika). Članica Oddelka red. prof. dr. Jožica Čeh Steger je prejemnica Miklošičeve nagrade Filozofske fakultete Univerze v Mariboru za izjemne znanstvenoraziskovalne dosežke za leto 2018.
Članica Oddelka red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik, prodekanica za kakovost in kadre na FF UM, je za leto 2023 prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvijanja inovativnih pristopov v jezikoslovju.

ZUNANJE SODELAVKE IN SODELAVCI

red. prof. dr. Miran Štuhec
doc. dr. Tjaša Markežič
doc. dr. Janja Vollmaier Lubej
doc. dr. Ines Voršič
asist. Aleš Čeh

ŠTUDENTKA TUTORKA

Študijski programi

Študij slovenskega jezika in književnosti je organiziran kot enopredmetni in dvopredmetni študij. Dvopredmetni študij pomeni študij Slovenskega jezika in književnosti in še enega študijskega programa (zgodovina, angleški jezik in književnost, germanistika idr.). Študijski programi na drugi stopnji omogočajo pedagoško ali nepedagoško izobrazbo. Oddelek izvaja študijske programe prve, druge in tretje stopnje: dva univerzitetna študijska programa prve stopnje Slovenski jezik in književnost za pridobitev diplome, tri magistrske študijske programe druge stopnje Slovenski jezik in književnost za pridobitev magisterija in bolonjski študijski program tretje stopnje Slovenistične študije za pridobitev doktorata.

Dogodki

Ni dogodkov.

Pretekli dogodki Oddelka

Projekti in programske skupine

Aktualni projekti

Zaključeni projekti

Mednarodno sodelovanje

Od 2019 je Filozofska fakulteta UM prek Oddelka za slovanske jezike in književnosti vključena v mrežo CEEPUS Slavic Philology and Its Cultural Contexts, ki omogoča povezovanje in sodelovanje v okviru štipendijskih izmenjav na 22 ustanovah v 14 državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Institucionalni koordinator Filozofske fakultete Univerze v Mariboru za mrežo CEEPUS Slavic Philology and its Cultural Contexts je doc. dr. Gjoko Nikolovski.

Posebna odlika Oddelka je organizacija znanstvenih konferenc, simpozijev in kongresov z mednarodno udeležbo (npr. Prodorne in preroške misli 16. stoletja (2008), Večjezičnost v Evropski zvezi (2008), 6. kongres dialektologov in geolingvistov ‒ SIDG (2009), Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora (2012), Aktualnost in živost Potrčevega literarnega opusa danes (2013), Manjšalnice v slovanskih jezikih: oblika in vloga (2015), 500 let reformacije (2017)). Od leta 2017 na Oddelku organiziramo letne mednarodne znanstvene konference pod krovnim naslovom Slavistični znanstveni premisleki (SZP): Smrti živali: kritična animalistična perspektiva (2017), Cankarjev list v cvetu bele krizanteme (2018), Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju (2019), Izzivi slavistike v 21. stoletju (2021), Hagiografija v luči sodobnih raziskav (2022), Infrastruktura za raziskave govora v humanistiki in jezikovnih tehnologijah (2023).

Smrti živali: kritična animalistična perspektiva (2017) Cankarjev list v cvetu bele krizanteme (2018) Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju (2019) Izzivi slavistike v 21. stoletju (2021) Hagiografija v luči sodobnih raziskav (2022)

Tutorstvo

Tutorstvo je sistem, s pomočjo katerega želimo študentkam in študentom olajšati vključevanje v univerzitetno okolje, jih usmerjati in jim svetovati, obenem pa krepiti odnose med študentkami in študenti ter visokošolskimi učiteljicami in učitelji. Učinkovito tutorstvo se odraža tudi v povečanju prehodnosti v višji letnik in izboljšanju študijskega uspeha, zato si vseskozi prizadevamo za kakovostno medsebojno komunikacijo, sprotno spremljanje doseganja ciljev ter iskanje rešitev v primeru težav.

V študijskem letu 2023/2024 učiteljsko tutorstvo izvaja izr. prof. dr. Natalija Ulčnik (natalija.ulcnik@um.si), študentsko tutorstvo pa Sergeja Sever (tutorslovenistike@gmail.com). Z veseljem vam bosta pomagali z nasveti in usmeritvami.

Študentska, obštudijska dejavnost

Študentke in študenti Oddelka za slovanske jezike in književnosti so ponosni na literarno-jezikoslovno revijo Liter jezika, ki jo kontinuirano izdajajo že deset let. V reviji objavljajo literarna dela mladih avtoric in avtorjev, kritiške in esejistične premisleke, članke, ki so rezultat odličnih seminarskih nalog ali magistrskih del, prevode še neobjavljenih literarnih del ter poročila o dogodkih na Oddelku. Mednje sodijo literarni pogovori, gostujoča predavanja, predstavitve knjig, pomembnih za literarno in jezikoslovno, kakor tudi širše humanistično stroko, ter literarni in filmski večeri. Posebno mesto imajo oddelčna druženja; tista predpraznična imajo še prav poseben čar.

Na drugostopenjskih študijskih programih vsako leto organiziramo eno- ali večdnevne oddelčne strokovne ekskurzije. Na enodnevnih se podajamo na literarno-kulturne poti ali obiščemo katerega od inštitutov ZRC SAZU, na večdnevnih pa obiskujemo lektorate slovenščine v različnih državah. Doslej nas je pot vodila v države nekdanje Jugoslavije, kjer so se ob ogledu znamenitosti in lokalnih kulturnih institucij krepile tudi medštudentske vezi.

Študentke in študenti so aktivni pri projektih ŠIPK (Študentski inovativni projekti za družbeno korist) in PKP (Po kreativni poti do praktičnega znanja), pri katerih teoretično znanje podkrepijo s praktičnim delom in razvijajo inovativne uporabne ideje. Med epidemijo covida-19 so sodelovali pri vzpostavitvi podporne točke Razlagamo.si in predano nudili pomoč učenkam in učencem ter dijakinjam in dijakom. Pomemben del študentske dejavnosti predstavlja demonstratorstvo, ki omogoča sodelovanje pri pripravi gradiv za izvedbo predmetov in vključevanje v izvedbo seminarskih vaj.

Študentke in študenti slovenskega jezika in književnosti so zasnovali tudi portal Subskop, kjer objavljajo literarne in gledališke kritike. Zamisel o portalu je nastala v okviru seminarskega dela pri predmetu Uvod v esejistiko in književno kritiko in je zaživela z željo po izražanju lastnih kritiških premislekov.

Del obštudijske dejavnosti predstavljajo tudi aktivnosti v Študentski sekciji Slavističnega društva Maribor. Študentke in študenti sodelujejo pri snovanju dogodkov, kot so literarna branja in študentske konference. Novembra 2019 so sodelovali pri organizaciji Mednarodnega znanstvenega srečanja mladih humanistov z naslovno temo Migracije v slovanskem prostoru v 20. in 21. stoletju. Konferenčni referati so evocirali konceptualna in teoretska vprašanja, povezana z migracijami, in potrdili pomembnost humanističnih znanosti danes.

Razlagamo.si Portal SUBSKOP Revija Liter jezika Zdrava slovenščina

Znanstvena revija in založniška dejavnost

Leta 1998 smo na Oddelku zasnovali knjižno zbirko Zora, ki od leta 2007 izhaja kot Mednarodna knjižna zbirka ZORA. Zbirka nastaja v okviru založniške dejavnosti Univerze v Mariboru in vključuje znanstvene monografije s področij družboslovja in humanistike, zlasti jezikoslovja in literarne vede.

Oddelek izdaja in ureja mednarodno znanstveno revijo Slavia Centralis (SCN) s slavistično usmerjenimi razpravami, ki predstavljajo izvirno raziskovanje v slovanskem jezikoslovju in literarni vedi. Znanstvena revija spodbuja meddisciplinarne pristope in teži k celostni obravnavi slovanskih jezikov in književnosti, k preseganju meja in nacionalnih kanonov, kakor tudi k raziskovanju povezav med slovanskim in neslovanskim.

Knjižna zbirka – ZORA Znanstvena revija – Slavia Centralis

Povezave

Društvo slovenskih literarnih kritikov Društvo slovenskih pisateljev Slovenski center PEN LUD Literatura Vrabec Anarhist Zveza društev Slavistično društvo Slovenije Portal Fran Lektorsko društvo Slovenije
Skip to content