DRAGICA HARAMIJA

Znanstveni in akademski naziv

• doktorica znanosti
• redna profesorica za področje slovenske književnosti

Življenjepis

• 2023 prejemnica nagrade Univerze v Mariboru za vrhunske uspehe, dosežke in zasluge na znanstvenoraziskovalnem in izobraževalnem področju
• leto in naslov doktorskega dela: 2000 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, naslov doktorata: Slovenska realistična avanturistična mladinska proza
• leto in naslov magistrskega dela: 1995 na Filozofski fakulteti v Zagrebu, naslov magisterija: Poetika pripovedne proze Marjana Rožanca
• leto in naslov profesorske diplome: 1990 na Pedagoški fakulteti v Mariboru, naslov diplomskega dela: Svoboda in smrt pri Jeanu-Paulu Sartru

Izvolitve

• 1994: je bila izvoljena za asistentko
• 1997: za asistentko z magisterijem
• 2001: za docentko
• 2006: za izredno profesorico
• 2011: redna profesorica
  vse izvolitve za področje slovenska književnost (podpodročje mladinska književnost).

Raziskovalna področja

• Otroška in mladinska književnost: literarna zgodovina slovenske otroške in mladinske književnosti: opusi slovenskih mladinskih pisateljev; zvrsti in vrste v slovenski otroški in mladinski prozi.
• Bralna pismenost otrok in mladostnikov.
• Lahko branje in preprosti jezik.

Članstvo, funkcije

• članica Društva slovenskih pisateljev; od 2004 dalje strokovna sodelavka pri nagradi desetnica, članica Sekcije za otroško in mladinsko književnost pri DSP
• Žirija za nagrado večernica: članica 2009–2011, predsednica 2012–2014, članica 2018–2020, predsednica 2021–2023
• Strokovna komisija Prešernovega sklada za književnost: članica 2018–2019
• Revija Razredni pouk: članica uredniškega odbora od 2017
• Argo, društvo za humanistična vprašanja: programska vodja Očesa besede (srečanja slovenskih mladinskih pisateljev) od 2019
• ARRS: članica Znanstvenoraziskovalnega sveta za humanistiko 2017–2020
• Slovenska sekcija IBBY: članica UO 2012–2019
• Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS: predsednica 2011–2018

Sodelovanje v raziskovalnih ali umetniških projektih

• Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine (programska skupina); 2009–2025; vodja red. prof. dr. Marko Jesenšek, P6-0156, članica; Agencija za raziskovalno dejavnost RS
• Tools for an Inclusive Learning Mediation (SIMPL4ALL); 2022–2024; sodelavka (UM PEF pridruženi partner); mednarodni projekt Evropski socialni sklad, za Slovenijo Zavod Risa
• Promoting Easy-to-Read Language for Social Inclusion (PERLSI); 2021–2022; sodelavka; mednarodni projekt Erasmus + , za Slovenijo Zavod Risa
• OBJEM: Bralna pismenost in razvoj slovenščine kot učnega jezika; 2017–2022; (2016–2022, vodja dr. Sandra Mršnik, vodja projektnega tima UM, OP20.01462), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS in Evropski socialni sklad
• Slovenščina na dlani; 2018–2021; (vodja Natalija Ulčnik; sodelavka); Ministrstvo za kulturo RS
• DEAL: Razvoj pismenosti in učenje jezika za mlajše učence v jezikovno manj ugodnih okoliščinah; 2018–2020; sodelavka; mednarodni projekt Erasmus +
• Lahko je brati: Razvoj temeljnih usmeritev, metod, didaktičnih gradiv in spremljajočih orodij za lahko branje v Sloveniji; 2018–2019; sodelavka; Ministrstvo za kulturo RS
• ŠIPK: Lahko branje; 2018; vodja; Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS in Evropski socialni sklad
• V objemu besed; 2016–2017; vodja; Ministrstvo za kulturo RS
• Kulturni in sistemski dejavniki bralne pismenosti v Sloveniji; 2015-2016; vodja Polona Vilar, sodelavka; Agencija za raziskovalno dejavnost RS
• Kulturna animalistika; 2008–2013; sodelavka; Institut za folkloristiku, Ministarstvo znanosti Republike Hrvatske (Hrvaška), vodja Antonija Zaradija Kiš

Monografije

Vloga živali v mladinski književnosti. Murska Sobota: Franc-Franc, 2015.

Prvi del monografije je namenjen teoretičnim izhodiščem o vlogi živali v otroški in mladinski književnosti. Najobširnejše je poglavje o književnih vrstah, v katerih se animalistična snov in živalski literarni liki pojavljajo. Pri posamezni književni vrsti so izbrani vzorčni kakovostni primeri besedil, čeprav je zajet tudi širši literarnozgodovinski kontekst animalistike v otroški in mladinski književnosti na Slovenskem, za osvetlitev posamezne vloge živali so predstavljena tudi nekatera (predvsem kanonska) dela iz svetovne mladinske književnosti. V sklepnem delu monografije so predstavljene tipične vloge najpogosteje zastopanih živali v slovenski mladinski književnosti in utemeljene pojavne oblike živali v okviru književne animalistike.

Dragica Haramija in Janja Batič: Poetika slikanice. Murska Sobota: Franc-Franc, 2013.

V monografiji so predstavljena literarna in likovna izhodišča te posebne oblike multimodalne knjige, ki zgodbo izraža z dvema sporazumevalnima kodoma, jezikovnim in likovnim.  Med slikanice za otroke uvrščamo tista dela, v katerih je likovni delež obvezno večji kakor besedilni, besedilo pa načeloma ne presega 1.800 besed oz. približno pet strani strnjenega teksta formata A4, razporejenega po vsej slikanici. Otroška slikanica ima dvojnega naslovnika, specifične teme in jezikovne prvine literarnega dela, pri čemer upošteva otrokov kognitivni razvoj. Glede na stopnjo interakcije med besedilom in ilustracijo se slikanice uvrščajo med dve skrajnosti, in sicer od najbolj šibke, ki osvetli besedilo, do intenzivne, ki besedilu spreminja pomen.

Haramija, Dragica. Nagrajene pisave. Murska Sobota: Založba Franc-Franc, 2012.

V znanstveni monografiji Nagrajene pisave (2012) so predstavljene vrste slovenske mladinske proze, nagrade za mladinsko književnost in so opusi sodobnih slovenskih mladinskih prozaistov, ki so bili v zadnjih dvajsetih letih nagrajeni z vsaj eno pomembno nagrado ali priznanjem na področju mladinske književnosti na Slovenskem (Dušan Dim, Mate Dolenc, Nina Mav Hrovat, Igor Karlovšek, Neli Kodrič Filipič, Majda Koren, Polonca Kovač, Kajetan Kovič, Feri Lainšček, Svetlana Makarovič, Marijana Moškrič, Desa Muck, Bogdan Novak, Nejka Omahen, Mojca Osojnik, Andreja Peklar, Matjaž Pikalo, Lila Prap, Slavko Pregl, Andrej Rozman Roza, Primož Suhodolčan, Peter Svetina, Bina Štampe Žmavc, Anja Štefan, Irena Velikonja, Janja Vidmar in Dim Zupan).

Haramija, Dragica: Holokavst skozi otroške oči. Murska Sobota: Franc-Franc, 2010 (knjižna zbirka Redkosti).

V monografiji so predstavljena dela o holokavstu, in sicer dnevniški zapisi, romani o skrivanju pred nacisti, taboriščni romani ter pripovedi o usodi uplinjenih otrok.

Haramija, Dragica. Sedem pisav: opusi sedmih sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev. Maribor: Mariborska knjižnica, Revija Otrok in knjiga in Pedagoška fakulteta, 2009.

Natančneje so predstavljeni opusi sedmih sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev, in sicer Svetlane Makarovič, Marka Kravosa, Slavka Pregla, Dese Muck, Lilijane Praprotnik Zupančič – Lile Prap, Aksinje Kermauner in Janje Vidmar.

Haramija, Dragica. Slovensko-hrvaške vezi v sodobni mladinski prozi. Bielsko-Biała, Budapest, Kansas, Maribor, Praha: Mednarodna knjižna zbirka Zora, 2009 (Zora 65).

Monografija predstavlja tri sklope povezav: žanrske podobnosti, tematske podobnosti ter prevode sodobnih hrvaških avtorjev v slovenščino in slovenskih v hrvaščino.

HARAMIJA, Dragica. Slovenska realistična avanturistična mladinska proza. Videm pri Ptuju: GIZ GTP, 2000.

V knjigi so natančneje predstavljena vsa slovenska mladinska avanturistična dela, ki so nastala do leta 2000, v okviru avanturistične proze so opisani žanri le-te (pomorska, taborniška, detektivska, potopisna, športna avantura ter vsakdanje dogodivščine).