MIHAELA KOLETNIK

red. prof. dr. MIHAELA KOLETNIK

Službeni telefon +386 (2) 22 93 695
Prostor

K 2.07 in U 0.06

Habilitacijski naziv

Redni profesor

Predmetno področje

slovenski jezik

Govorilne ure SICRIS COBISS

Znanstveni in akademski naziv

  • doktorica jezikoslovnih znanosti
  • redna profesorica za slovenski jezik

Življenjepis

  • leto profesorske diplome: 1991, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru; za svoje študijske uspehe in aktivnosti v študentskem obštudijskem udejstvovanju prejela zlati znak Univerze v Mariboru
  • leto in naslov magistrskega dela: 1995, Severozahodni goričanski govori, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
  • leto in naslov doktorskega dela: 1999, Slovenskogoriško narečje, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Zaposlitve

  • 1991: mlada raziskovalka, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru

Izvolitve

  • 1999: docentka
  • 2005: izredna profesorica za slovenski jezik
  • 2009: redna profesorica za slovenski jezik

Raziskovalna področja

Slovenska dialektologija

  • severovzhodna slovenska narečja
  • narečna leksikografija
  • pojavi vnašanja tujih jezikovnih prvin v narečja v stičnem obmejnem prostoru
  • nova vloga narečij v razmerah globalizacije, zlasti njihova uporaba v medijih in popularni kulturi
  • sodelovanje s prispevki na simpozijih doma in v tujini, objavljanje znanstvenih razprav v domačih in mednarodnih znanstvenih revijah
  • 2006: organizacija 4. mednarodnega dialektološkega simpozija
  • 2009: organizacija 6. dialektološkega kongresa Mednarodnega združenja za dialektologijo in geolingvistiko (SIDG)/ The 6th Congress of Dialectology and Geolinguistics (http://www.geo-linguistics.org/Maribor%202009.html)
  • urednica več monografij z znanstvenih srečanj
  • gostujoča predavateljica je predavala na univerzah v Avstriji, Italiji, Litvi, na Poljskem, Madžarskem in Hrvaškem

Članstvo, funkcije

  • predstojnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti (2002–2007)
  • članica Senata FF (2008–2015)
  • prodekanka za znanstvenoraziskovalno delo FF (2011–2013);
  • članica komisije za podiplomski študij Senata UM (2011–2013);
  • članica Komisije za znanstvenoraziskovalno dejavnost Senata UM (2011–2013)
  • predsednica KOK FF UM (2008–2011) in članica KOK UM (2008–2011)
  • predsednica Disciplinskega sodišča 2. stopnje UM
  • bolonjski ekspert za Slovenijo pri Ministrstvu za visokošolstvo in znanost (2013–)
  • prorektorica Univerze v Mariboru za študijsko dejavnost (1. 3. 2013–30. 6. 2015; 1. 1. 2021–)
  • članica Znanstvenega sveta ARRS RS (2015–2020)

Članstvo v združenjih in komisijah

  • članica Mednarodnega združenja za dialektologijo in geolingvistiko (SIDG)
  • članica znanstvenega odbora MMDT
  • članica Slavističnega društva Maribor
  • članica Slavističnega društva Slovenije
  • članica Komisije za vzpostavitev sodelovanja na področju visokošolskega usposabljanja, namenjenega učnemu kadru v šolah s slovenskim učnim jezikom v deželi Furlaniji Julijski krajini
  • predsednica komisije za ocenjevanje raziskovalnih nalog s področja slovenskega jezika in književnosti na Državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije (2000–)
  • tajnica Strokovnega odbora za organizacijo Pleteršnikovih dnevov

Članstvo v projektih

  • Besedoslovne lastnosti slovenskega knjižnega jezika in narečij (raziskovalni projekt, 2001–2004, vodja red. prof. dr. Marko Jesenšek, J6-3337 (B))
  • Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor (temeljni raziskovalni projekt, 2009–2012, vodja red. prof. dr. Marko Jesenšek, J6-2238)
  • Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora (temeljni raziskovalni projekt, 2009–2012, vodja red. prof. dr. Marko Jesenšek, J6-2238, članica)
  • Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine (programska skupina, 1. 1. 1999–31. 12. 2025, vodja red. prof. dr. Marko Jesenšek, P6-0156, članica)

Monografije

Monografija (Maribor, Zora 127, 2018) prinaša rezultate jezikovnih analiz, opravljenih na vzorcih iz različnih medijev: filma, gledališča, radia in popularne glasbe. Osrednja pozornost je namenjena neknjižnim socialnim zvrstem, od pokrajinskega pogovornega jezika in mestne govorice do sverovzhodnih slovenskih narečij. Delo združuje dialektološke in sociolingvistične študije s poudarkom na pomembnosti izbire primerne jezikovne zvrsti v javni rabi na glede na to, ali gre za govor na radiu, izbiro zvrsti za prepoznavanje likov v filmu ali gledališču ali za osebni izraz v besedilih slovenske popularne glasbe.

Znanstvena monografija (Maribor, Zora 109, 2015) prinaša izsledke raziskave slovenskogoriškega besedja iz pomenskega polja kmetija. Besedje je komentirano, analizirano glede na izvor, in sicer z namenom osvetliti pojave vnašanja tujih jezikovnih prvin v slovenskogoriško narečje, ter geolingvistično predstavljeno. Primerjano je z besedjem v osednjem prekmurskem in prleškem narečju, analizirani pa sta tudi njegova dokumentiranost in semantika v starejših slovarjih ter SSKJ.

Znanstvena monografija (Maribor, Zora 60, 2008) prinaša izsledke raziskave tematsko zamejenega narečnega besedišča, prvič predstavljenega v obliki tematsko-slikovnega slovarčka, s čimer odpira novo poglavje v slovenski dialektologiji, osvetljuje pa tudi prekmursko lastnoimenskost in novo vlogo narečij v procesu globalizacije s poudarkom na širjenju obsega rabe zemljepisno zaznamovanih jezikovnih različkov na področje umetnosti.

Znanstvena monografija (Maribor, Zora 12, 2001) prinaša izsledke raziskave slovenskogoriškega narečja. Osvetljeni so zgodovinski, cerkevenoupravni in poznejši kolonizacijski vzroki za njegov nastanek, utemeljena je njegova umeščenost v panonsko narečno skupino tako na sinhroni kot diahroni ravni. Posebej so predstavljene jezikovne razmere na Apaškem polju, kjer je do leta 1945 živelo večinoma nemško prebivalstvo.

Skip to content