NATALIJA ULČNIK

izr. prof. dr. NATALIJA ULČNIK

Službeni telefon +386 (2) 22 93 630
Prostor

K 2.15

Habilitacijski naziv

Izredni profesor

Predmetno področje

slovenski jezik

Govorilne ure SICRIS COBISS

Znanstveni in akademski naziv

  • doktorica jezikoslovnih znanosti
  • izredna profesorica za slovenski jezik

Življenjepis

  • dodiplomski študij na Pedagoški fakulteti UM (Slovenski jezik s književnostjo), naziv: profesorica slovenščine (2003)
  • zaposlitev na III. gimnaziji Maribor (2003–2004), strokovni izpit (2004), zaposlitev na OŠ Loče (2004–2005)
  • magistrski in doktorski študij na Pedagoški/Filozofski fakulteti UM (Slovenski jezik s književnostjo, smer Jezik, diahronija), naziv: doktorica jezikoslovnih znanosti (2009)
  • zaposlitev na Pedagoški fakulteti UM (2005–2006), zaposlitev na Filozofski fakulteti UM (2007–)

Izvolitve

  • 2015: izredna profesorica za slovenski jezik
  • 2009: docentka za slovenski jezik
  • 2005: asistentka za slovenski jezik

Raziskovalna področja

  • zgodovina slovenskega knjižnega jezika, zgodovinska slovnica, jezik v starejših slovenskih besedilih
  • razvoj leksike slovenskega jezika
  • frazeologija, paremiologija

Članstvo, funkcije

  • članica Slavističnega društva Maribor in Slavističnega društva Slovenije
  • tajnica Slavističnega društva Maribor (2009–2021)
  • blagajničarka Slavističnega društva Maribor (2005–2009)
  • tehnična urednica mednarodne znanstvene revije Slavia Centralis (2008–)
  • članica Komisije za preverjanje in ocenjevanje znanja slovenskega jezika v postopku vpisa tujcev na UM (2007–)
  • članica tima Mini univerze Filozofske fakultete UM (MUF) (2014–1018)
  • članica komisije za zagovor raziskovalnih nalog na Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije (2008–)
  • članica komisije za podelitev štipendije Škrabčeve ustanove (2017–2018)
  • tutorka na Oddelku za slovanske jezike in književnosti (2008–)
  • koordinatorica tutorjev na FF UM (2010–2011)

Članstvo v projektih

  • Slovenščina na dlani 2: nadgradnja učnega e-okolja, 2022–2023, vodja projekta
  • Slovenščina na dlani (projekt Evropskega strukturnega sklada, 2017–2021, vodja projekta)
  • Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora (temeljni raziskovalni projekt, 2009–2012, vodja red. prof. dr. Marko Jesenšek, J6-2238, članica)
  • Madžarsko-slovenski slovar (mednarodni leksikografski projekt, FF ELTE, Budimpešta, 2015–2019, članica)
  • Frazeologija nemškega jezika, Nemško-slovenski medkulturni in kontrastivni vidiki (2010–2013, vodja red. prof. dr. Vida Jesenšek, J6-3601, članica)
  • Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine (programska skupina, 1. 1. 1999–31. 12. 2025, vodja red. prof. dr. Marko Jesenšek, P6-0156, članica 2014–)

Monografija

Natalija ULČNIK, 2009: Začetki prekmurskega časopisja. Besedje Agustičevega časopisa Prijatel. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 67).

Monografija prinaša celovito analizo prvega prekmurskega časopisa Prijatel, ki je izhajal v drugi polovici 19. stoletja v Budimpešti. Časopis je v jezikovnem pogledu predstavljal novost, v današnjem času pa je zanimiv vir jezikovnozgodovinskih leksikoloških raziskav. Opravljena je bila podrobna analiza uporabljenega besedja, obenem pa je bilo zbrano gradivo obdelano po metodologiji zgodovinske leksikografije.

Uredništvo

Natalija ULČNIK (ur.), 2018: Slovenščina na dlani 1. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/341

Monografija se osredinja na aktivnosti projekta Slovenščina na dlani, v okviru katerega nastaja učno e-okolje za obogatitev pouka slovenščine, in prinaša analizo prvih odzivov na rezultate dela. Izhajajoč iz novosti na področju slovenistike in didaktike odpira zanimiva strokovna vprašanja, vezana na nastanek in rabo leksike, vključevanje frazeologije v izobraževalni proces, obravnavo besedil v šolah, pripravo besedilnih korpusov, tipologijo nalog v e-okoljih ipd.

Natalija ULČNIK (ur.), 2019: Slovenščina na dlani 2. Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/447

V prvem delu monografije je predstavljena idejna zasnova učnega e-okolja Slovenščina na dlani, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja, učiteljice ter učenca, učenke. Podane so možnosti priprave vaj in nalog s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil z ozirom na učni načrt ter postopke avtomatizacije. V drugem delu so predstavljene izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst, izpostavljene pa so tudi učinkovite učne metode, s katerimi je mogoče navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine.

Natalija ULČNIK (ur.), 2021: Slovenščina na dlani 3. Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/545

Monografija podrobneje predstavlja ozadje priprave učnega e-okolja Slovenščina na dlani. Podan je koncept priprave vaj in nalog ter razlag jezikoslovnih pojmov, izpostavljen je pomen pridobivanja frazeološke kompetence, predstavljeni so rezultati anketiranja o pomenu frazemov, e-okolje pa je ovrednoteno tudi v kontekstu prožnih oblik učenja in poučevanja. Strokovni javnosti je z monografijo omogočen vpogled v razvoj in izvajanje posameznih faz priprave inovativnega prosto dostopnega učnega e-okolja.

Natalija ULČNIK (ur.), 2021: Slovenščina na dlani 4. Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/615

Monografija prinaša prispevke o razvoju in rabi jezikovnih virov in učnih e-okolij za jezikovni pouk slovenščine. V izhodišče postavlja digitalizacijo v jezikoslovju in nove možnosti poučevanja slovenščine ter nakazuje smernice razvoja učnih gradiv. Izpostavljeni so najnovejši jezikovni viri, ki lajšajo učenje ter poučevanje slovenščine, npr. Vejice 1.0, Jezikovni sledilnik 1.0, Sloleks 2.0, SPiPP, nekateri med njimi pa učinkovito izkoriščajo tudi igrifikacijske elemente, npr. Igra besed. V središču zanimanja je inovativno učno e-okolje Slovenščina na dlani, njegova priprava in specifike vsebinskih sklopov. Analiziran je tudi vpliv informativne literature v učnih e-virih na razvoj bralne pismenosti. Monografija se zaokrožuje z razmislekom o pomenu večjezičnosti in osebne raznojezičnosti v digitalni dobi ter s prikazom inovativnih didaktičnih pristopov, ki jih je v epidemioloških razmerah spodbudila povečana raba sodobnih tehnologij.

Gjoko NIKOLOVSKI, Natalija ULČNIK (ur.), 2022: Slavistična prepletanja 1. Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/140

Znanstvena monografija zajema sedemnajst prispevkov, vezanih na slovenščino, druge slovanske jezike in medslovanske stike. V prvem sklopu so izpostavljeni jezikovnosistemski, zlasti morfološko-sintaktični poudarki sodobnih slavističnih raziskav. Drugi sklop prinaša jezikovnonormativno problematiko in se pri tem osredinja na pravorečje in pravopis v slovanskih jezikih. Tretji sklop je posvečen frazeološkim raziskavam, pri čemer je posebej izpostavljen zlasti medslovanski vidik, izsledki pa posegajo tudi na področje medkulturnosti. Preplet različnih raziskovalnih polj, metodoloških izhodišč in pristopov temelji na izhodiščnem razmisleku o aktualnih slavističnih vprašanjih, njihovih raziskovalnih potencialih ter izzivih slavistike v 21. stoletju.

Gjoko NIKOLOVSKI, Natalija ULČNIK (ur.), 2022: Slavistična prepletanja 2. Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/685

Znanstvena monografija zajema sedemnajst prispevkov s področja raziskav slovanskih književnosti in prevajalskih stikov med slovanskimi jeziki ter interdisciplinarnih raziskav slovanskih književnosti. Monografijo odpira sklop prispevkov, ki slovanske književnosti obravnavajo skozi prizmo medkulturnosti, medtem ko so prevodi slovanskih književnosti kot kulturni transferji v fokusu  prispevkov drugega sklopa. Tretji sklop monografije se osredotoča na raziskave starejših obdobij slovanskih književnosti, monografijo pa zaokrožajo prispevki s področja literarno-likovne medmedialnosti in filmskih adaptacij slovanskih književnosti. Medkulturne in prevajalske raziskave slovanskih književnosti, raziskave starejših obdobij slovanskih književnosti in adaptacij slovanskih književnosti so le nekateri od raziskovalnih izzivov slavističnih literarnovednih raziskav, ki so aktualne tako z vidika raziskovalnih tematik kot metodologij.

Gjoko NIKOLOVSKI, Natalija ULČNIK (ur.), 2022: Slavistična prepletanja 3. Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/668

Znanstvena monografija zajema petnajst jezikoslovnih prispevkov, ki se nanašajo na razvojne značilnosti posameznih slovanskih jezikov in vključujejo primerjalni vidik raziskovanja. Prispevki prvega sklopa prinašajo aktualne metodološko-teoretične pristope s področja diahronije slovanskih jezikov in ponovno pretresajo obstoječe jezikoslovne teorije ter terminološko rabo. Drugi sklop zajema etimološke raziskave slovanske leksike in se dotika standardizacije slovanske leksike ter leksikografskih perspektiv. Monografijo zaokrožajo prispevki s področja slovenskega besedotvorja in razvoja slovenske leksike. Metodološki pristopi v slavistiki, slovanska leksika v stiku in slovenska leksika so le nekateri od raziskovalnih izzivov slavističnih jezikoslovnih raziskav, ki so aktualne tako z vidika raziskovalnih tematik kot tudi metodologij.

Gjoko NIKOLOVSKI, Natalija ULČNIK (ur.), 2022: Slavistična prepletanja 4. Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/698

Znanstvena monografija prinaša petnajst prispevkov, razporejenih v tri tematske sklope. Prvi sklop slovanske jezike postavlja v širši družbeni in kulturni kontekst, se dotika družbene kritičnosti, stereotipizacije ter jezikovnopolitičnih in jezikovnokulturnih tem. Drugi sklop je namenjen poučevanju in učenju slovanskih jezikov kot neprvih jezikov, zlasti v južnoslovanskem jezikovnem prostoru. Tretji sklop združuje literarnovedne in književnodidaktične raziskave, ki literarna dela v slovanskih jezikih prikažejo v luči kulturnih konceptov in izobraževalnih sistemov.

Skip to content