JOŽICA ČEH STEGER

Znanstveni in akademski naziv

• doktorica znanosti
• redna profesorica za slovensko književnost

Življenjepis

• leto profesorske diplome: 1990, profesorica slovenskega jezika s književnostjo in nemškega jezika s književnostjo, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru
• leto in naslov magistrskega dela: 1994, Metaforika v Župančičevi poeziji od Čaše opojnosti do zbirke V zarje Vidove, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
• leto in naslov doktorskega dela: 2000, Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Izvolitve

• 1996: asistentka za novejšo slovensko književnost in literarno teorijo
• 2000: docentka za slovensko književnost in literarno teorijo
• 2005: izredna profesorica za slovensko književnost
• 2010: redna profesorica za slovensko književnost

Raziskovalna področja

• slovenska poezija in pripovedništvo devetnajstega in prve polovice 20. stoletja, njune slogovne značilnosti
• literarne vezi med slovensko in avstrijsko moderno
• teorija metafore

Razprave (izbor)

• Primera v Župančičevi poeziji od Čaše opojnosti do Samogovorov, Studia Slav. Savar., 1995
• Cankarjevi stiki s hrvaško moderno, Studia Slav. Savar., 2002
• Folklorni svet v liriki slovenske moderne, SR 51 (2003)
• Metaforika v Cankarjevih romanih, 2003 (Obdobja, 21)
• Cankarjevi in Altenbergovi pogledi na črtico, Riječ 9/1 (2003)
• Dunajska predmestna deklica pri Ivanu Cankarju in Arthurju Schnitzlerju, JiS 49/2 (2004)
• Estetizm v rannej maloj proze Ivana Cankara i Antona Gustava Matoša, Filologičeskie zametki 3 (2004)
• Metafora v Kosovelovi poeziji, Razprave Sazu, 2005, Pogledi na metaforo, JiS 50/3–4 (2005)
• Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku, Jezikosl. zap. 11/2 (2005)
• Ženska v meščanski prozi Iva Šorlija, SR 54/2 (2006)
• Majcnova kratka proza v kontekstu moderne in njene slogovne značilnosti, SR 54/3 (2006)

Članstvo v pomembnih institucijah, članstvo v uredniških odborih, funkcije

• 1996–1998: lektorica za slovenski jezik na Inštitutu za slavistiko v Gradcu
• 2004/2005 in 2006/2007: gostujoča predavateljica na Inštitutu za slavistiko v Gradcu
• predavala tudi v Kopru, Ljubljani in Celovcu
• sodeluje na domačih in mednarodnih konferencah (Maribor, Ljubljana, Koper, Gradec, Zagreb, Opatija, Osijek, Sombotel, Budimpešta)
• objavlja v vodilnih domačih in tujih strokovnih publikacijah
• od leta 2000 vodja podiplomskega študija
• od leta 2006 članica komisije za znanstvenoraziskovalne zadeve FF UM
• članica Slavističnega društva Slovenije
• sourednica knjižne zbirke Zora
• od leta 2019 članica komisije za založniško dejavnost
• predstojnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2017–2019
• članica strokovne komisije upravnega odbora Prešernovega sklada za književnost, 2022

Članstvo v projektih

• Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor (temeljni raziskovalni projekt, 2004–2007, vodja red. prof. dr. Marko Jesenšek, J6-2238)
• Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države (temeljni raziskovalni projekt, 2018–2021, vodja red. prof. dr. Darko Darovec, J6-9354)
• Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine (programska skupina, 1. 1. 1999–31. 12. 2025, vodja red. prof. dr. Marko Jesenšek, P6-0156, članica)
• Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države (temeljni raziskovalni projekt, 2018–2021, vodja dr. Darko Darovec, J6-9354)
• Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne (temeljni raziskovalni projekt, 2021–2024, vodja dr. Katja Mihurko Poniž, J6-3134)

Monografije

Irena Novak Popov, Aljoša Harlamov, Mateja Pezdirc Bartol, Alojzija Zupan Sosič, Jožica Čeh Steger, 2018: Ivan Cankar, literarni revolucionar. Ljubljana: Mladinska knjiga

Skupinska monografija Ivan Cankar, literarni revolucionar je nastala ob stoti obletnici smrti pesnika, dramatika, pisatelja in esejista Ivana Cankarja. V njej so aktualizirana in s sodobnimi literarnimi spoznanji osvetljena področja Cankarjeve biografije, poezije, romaneskne proze, kratke proze, dramatike in esejistike. Jožica Čeh Steger je z medkulturnega in medmedialnega vidika raziskala Cankarjevo kratko prozo, ki je nastajala od leta 1893 naprej in vse do pisateljeve smrti leta 1918. V njeni raziskavi so upoštevani idejno-tematski in stilni premiki v Cankarjevi kratki prozi skozi posamezne zbirke (Vinjete, 1899, Knjiga za lahkomiselne ljudi, 1901, Ob zori, 1903, Mimo življenja, 1920, Krpanova kobila, 1907, Zgodbe iz doline šentflorjanske, 1908, Za križem, 1909, Moje življenje, 1920, Moja njiva, 1935, Podobe iz sanj, 1917).V raziskavi Cankarjeve kratke proze je posebna pozornost posvečena tudi dunajski kratki prozi, literarni večkulturnosti, likovni opremi knjižnih zbirk in metaforični literarno-likovni medmedialnosti.

Franca Buttolo, Irena Selišnik, Jožica Čeh Steger, Aleksander Bjelčevič, 2017: Skrivnost Fanny Haussmann. Maribor: Aristej.

Skupinska monografija Skrivnost Fanny Hausmann je izšla ob dvestoletnici rojstva domnevno prve slovenske pesnice nemškega rodu Franziske Marie Elisabeth Haussmann (1818‒1853), bolj znane pod imenom Fanny Haussmann. Ob štirih razpravah so v pričujoči knjigi natisnjeni še prepisi objavljenih slovenskih pesmi in prvič tudi faksimile rokopisa pesničine edine do zdaj znane nemške pesmi Zum Nahmensfeste (1852) z njenim lastnoročnim podpisom, prepis te pesmi in slovenski prevod. Skupinska monografija je odgrnila nekaj tančic s skrivnostne pesnice, vendar avtorstva devetih slovenskih pesmi, objavljenih z njenim imenom v Celjskih slovenskih novinah in Sloveniji med letoma 1848 in 1849, ni mogla dokončno potrditi. Jožica Čeh Steger se na podlagi primerjalne motivno-tematske raziskave pesničinih slovenskih pesmi in prve analize omenjenega rokopisa nemške pesmi, ki ga hrani Univerzitetna knjižnica Maribor, nagiba k ugotovitvi, da gre ob objavljenih slovenskih pesmih z imenom Fanny Haussmann najverjetneje za prevode njenih nemških pesmi.

Jožica Čeh Steger: Ekokritika in literarne upodobitve narave. Maribor: Litera, 2015

Znanstvena monografija Ekokritika in literarne upodobitve narave prinaša teoretska izhodišča ekokritike, sorodnih disciplin ekološke literarne vede in reprezentacije človekovega odnosa do narave/okolja v izbrani slovenski pripovedni prozi od druge polovice 19. do sredine 20. stoletja, tj. pri Franu Erjavcu, Janezu Mencingerju, Josipu Stritarju, Pavlini Pajk, Ivanu Tavčarju, Ivanu Cankarju, Srečku Kosovelu, Miranu Jarcu, Vladimirju Bartolu, Prežihovem Vorancu in Ivanu Potrču. Književnost skozi fiktivne zgodbe, posamezne žanre, refleksije, meditacije, metaforične, groteskne, simbolne, idilične, utopične in druge podobe zrcali različne koncepte narave, občutljivost ali neobčutljivost za ekološka vprašanja ter v estetsko zakodirani obliki ponuja različne možnosti preseganja v zahodni kulturi utrjenih prevladnih dualizmov (človek/narava, kultura/narava, subjekt/objekt, moški/ženska).

Branka Jurca: Pot v svobodo. Izbor kratke proze. Izbrala, uredila in spremno študijo napisala Jožica Čeh Steger. Maribor: Litera, 2014.

Knjiga Pot v svobodo vsebuje dvajset novel pisateljice Branke Jurca, katerih del je bil doslej le revijalno objavljen, in obsežno spremno študijo. Pisateljica je pisala o usodah in tragiki žensk v kraški in štajerski socialni stvarnosti tik pred drugo svetovno vojno, o nemški okupaciji Maribora, o okupirani Ljubljani, o ponižanju in o silni volji do življenja internirank v koncentracijskih taboriščih Gonars in Ravensbrück, po vojni pa zlasti o položaju ženske v družbi, o njenem boju za enakopravnost z moškim, o psiholoških razlikah med spoloma kakor tudi o odtujenih odnosih med starostniki. V knjižnem izboru Pot v svobodo je Branka Jurca predstavljena kot pisateljica za odrasle in pomembna ustvarjalka slovenskega (socialnega) realizma. V njenih novelah prepoznavamo poseben dar za živo in dialoško pripovedovanje, za slikovite prispodobe iz živalskega sveta, za pretanjeno vživljanje v duševnost ženske kakor tudi prefinjen občutek za estetsko in razpoloženjsko dojemanje pokrajine.

Ivan Potrč: Prepovedano življenje. Kratka proza iz tridesetih let. Izbrala, uredila in spremno besedo napisala Jožica Čeh Steger. Maribor: Litera, 2012

Knjiga z naslovom Prepovedano življenje prinaša izbor Potrčeve kratke proze iz tridesetih let prejšnjega stoletja z nekaterimi prvič knjižno natisnjenimi pripovedmi, z obsežno spremno študijo in s slovarčkom pisateljevih ekspresivnih izrazov. Čeprav je bil Potrč človeško in pisateljsko najbolj zvezan s Ptujskim poljem, Halozami in Slovenskimi goricami, je že pred drugo svetovno vojno posegel tudi po temah iz mestnega življenja. Avtobiografskim pripovedim o težkem življenju v rojstni pokrajini, Rušah in Mariboru ter novelam o očetu in materi sledijo pripovedi o životarjenju vzhodnoštajerskih kočarjev in viničarjev ter t. i. Kitajske novele, ki pod pretvezo prestavljenega dogajalnega prostora pripovedujejo o napetih političnih dogodkih v predvojnem Mariboru. Potrčeva predvojna proza stopa pred današnjega bralca kot temna, domala nedoumljiva slika vaškega in mestnega življenja v stari Jugoslaviji. Vendar njen pomen ni le v ohranjanju literarnega spomina. Po zlomu socializma jo beremo tudi s spoznanjem, da nobena ideologija sama po sebi ne zagotavlja boljše družbe in da vodi pot do nje v nenehnem prizadevanju za boljše medčloveške odnose.

Monografija Ekspresionistična stilna paradigma v kratki pripovedni prozi 1914–1923 prinaša ugotovitve o premikih slovenske kratke pripovedne proze iz esteticističnih smeri in stilov moderne v ekspresionizem, ki so se zgodili ob tematizaciji prve svetovne vojne in njenih posledic v prvih povojnih letih. Ob upoštevanju slovenskih, nemških in hrvaških teorij ekspresionizma ter na podlagi nekaterih primerjalnih analiz avtorica umešča slovensko zgodnjo ekspresionistično kratko prozo v mozaik srednjeevropskega ekspresionizma in opozarja tudi na njeno prepoznavno nacionalno barvo.

Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi. Maribor, 2001 (Zora 13).

Znanstvena monografija Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi (Maribor, 2001) v uvodnem delu predstavi novejše teoretske poglede na metaforo, alegorijo in simbol, v osrednjih poglavjih pa na podlagi analize metafore v celotnem opusu Cankarjeve kratke pripovedne proze prinaša nove ugotovitve o pisateljevem načinu metaforizacije in stilni vlogi metafore v posameznih obdobjih njegove kratke proze.