Medijsko didaktični habitus učiteljev tujega jezika in vpliv umetne inteligence na učenje in poučevanje tujega jezika

Oddelek za germanistiko Drugi projekti ARRS
Šifra projekta
BI-HR/25-27-041
Začetek projekta
1. 1. 2025
Konec projekta
31. 12. 2026
Financer
ARIS
Program
Raziskovalni program
Vrednost
2000 EUR
Sredstva UM
2000 EUR
Partnerji

University of Zadar Odjel za germanistiku

Vodja na FF
izr. prof. dr. Saša Jazbec
Člani na FF
doc. dr. Brigita Kacjan, mag. Bernarda Leva

Opis projekta:

Aktivnosti bilateralnega sodelovanja so povzete v treh fazah projekta:

V projektu želimo v prvi fazi opredeliti umetno inteligenco (UI) in jo umestiti v koncept pouka tujega jezika v Sloveniji in na Hrvaškem ter s teoretskega vidika predstaviti možnosti in pasti rabe orodij, ki jih podpira UI, pri pouku tujega jezika.

V drugi fazi bomo pripravili anketo za učitelje v Sloveniji in na Hrvaškem ter izvedli fokusno skupino z učitelji iz obeh držav. Namen je, da neposredno soočimo mnenja, stališča in izhodišča ter možnosti učiteljev v Sloveniji in na Hrvaškem. Zanima nas, ali so anketirani učitelji do rabe umetne inteligence skeptični, ker premočno posega v pedagoško delo, metode, cilje, kompetence, poslanstvo učitelja, ali jo razumejo kot izziv, ki lahko s premišljeno rabo ugodno spremeni obstoječe, predvsem neaktualne in neučinkovite pedagoške pristope. Vrsta raziskav vedno znova potrjuje, da je razlika med tehnološkim razvojem in spremembami na področju izobraževanja največja in da medijski habitus učiteljev (in tudi odločevalcev) močno zaostaja za razvojem medijev (prim. Hartmann 2021, Burow 2022).

V tretji fazi se bomo ukvarjali z izzivi in priložnostmi, ki jih prinaša raba orodij pri učenju in poučevanju tujega jezika, in z didaktičnimi postopki, ki lahko proaktivno vplivajo na rabo orodij pri učiteljih (prim. Hartmann 2021). V tej fazi bomo izvedli tudi eksemplarično testiranje umetne inteligence oz. izbranih orodij umetne inteligence pri učenju in poučevanju tujega jezika z namenom, da bi preverili njihovo funkcionalnost pri učenju in poučevanju tujega jezika in da bi formulirali konkretne didaktične predloge za njihovo implementacijo.

Pridobljene podatke bomo analizirali, jih primerjali v okviru posamezne države in primerjalno med obema državama ter opredelili primerljive vidike, ki jih lahko rešujemo supaj, s podobnimi metodami, pa tudi različne vidike, ker lahko imamo korist pri njihovi obravnavi z enakimi medkulturnimi in medjezikovnimi vidiki.

Skip to content