MEZZANINE: Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenski jezik

Oddelek za slovanske jezike in književnosti Raziskovalni projekti
Šifra projekta
J7-4642
Začetek projekta
1. 10. 2022
Konec projekta
30. 9. 2025
Financer
ARRS
Program
Raziskovalni projekt
Vrednost
500.002,10 eur
Koordinator
UM FERI
Vodja na FF
izr. prof. dr. Mira Krajnc Ivič
Člani na FF
izr. prof. dr. Mira Krajnc Ivič, izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes, red. prof. dr. Mihaela Koletnik

Govorni viri so v primerjavi s pisnimi viri redki in slabo razviti, kar še posebej velja za majhne jezike, kot je slovenščina. V nacionalnem centralnem repozitoriju jezikovnih virov CLARIN.SI (https://www.clarin.si/repository/xmlui/) je na voljo zelo omejeno število govornih virov za slovenščino, medtem ko je velika večina virov in orodij razvita za pisni jezik. To je predvsem posledica dejstva, da ustvarjanje govornih virov zahteva bistveno več truda kot ustvarjanje pisnih virov, deloma pa tudi dejstva, da je bil pisni jezik skozi stoletja v središču zanimanja jezikoslovne vede, kjer ostaja tudi še danes.

Slabo razviti govorni viri onemogočajo poglobljene in širše veljavne raziskave govorjenega jezika. Pomanjkanje velikih govornih virov je problem v vseh disciplinah, od fonetike, fonologije in dialektologije do slovnice ali sociolingvistike. Raziskave govorjene slovenščine so bile doslej sporadične in omejene predvsem na discipline, kot sta fonetika s fonologijo in dialektologija, ki sta vedi, tipično usmerjeni k proučevanju govorjenega jezika, medtem ko je bila na drugih znanstvenih področjih govorjena slovenščina le izjemoma predmet proučevanja (Verdonik 2007; Krajnc Ivič 2009; Smolej 2012). Primat raziskav pisnega jezika zelo dobro služi praktičnim ciljem kultiviranja, standardizacije in poučevanja raznih oblik pisnega jezika. Vendar so različne rabe pisnega jezika večinoma regulirane in omejene, uporabniki jezika sledijo institucionalno določenim pravilom ustrezne rabe knjižnega jezika, njihovo jezikovno izražanje pa nadzorujejo še uredniki in lektorji. Govorjeni jezik, zlasti spontano tvorjen, veliko bolje odraža človekovo naravno jezikovno vedenje, izpostavlja veliko raznolikost jezika na vseh jezikovnih ravninah, prinaša podatke za dodatne ravnine jezikovnega sistema (npr. fonološko in prozodično) in izkazuje oblike jezikovne rabe, ki v pisni obliki niso prisotne. Raziskovanje govorjenega jezika je za jezikoslovje nujno potrebno, če naj bi bilo poznavanje in razumevanje njegovega predmeta raziskovanja zares celovito.

Skip to content