Prevajanje in tolmačenje za migrante in begunce – izkušnje Slovenije in Hrvaške

Projekt se osredotoča na aktualna migracijska dogajanja v zadnjem obdobju, ki v ospredje postavljajo vprašanje in pomen evropskih civilizacijskih vrednot ter prevajanja in tolmačenja kot sporazumevalnega komunikacijskega mostu med domačim in tujim, med priseljenci, azilanti in begunci. V zadnjem obdobju smo predvsem v jugovzhodni Evropi soočeni z množičnimi migracijskimi dogajanji, ki so povzročila migracijsko krizo in posledično družbeno-demografske spremembe, predvsem pa so dogajanja spodbudila številne politične, kulturne, gospodarske in jezikoslovno-prevodoslovne razprave. Na področju prevodoslovja opažamo vedno večje zanimanje za prevajanje in tolmačenje za skupnost, saj predstavlja vključenost tujejezičnih državljanov eno izmed primarnih nalog sleherne članice Evropske unije, ne glede na dejstvo, da so posamezne države po svoji osamosvojitvi ob koncu 20. stoletja v ospredje svoje politike postavile obujanje tradicionalnih kulturnih vrednot in se posvetile homogeniziranju posameznih nacij. Prevajanje in tolmačenje za skupnost je postalo zanimivo raziskovalno področje prevodoslovja, saj je neizogibno pri azilnem postopku, policijskih zaslišanjih, obravnavah na sodiščih in na področju zdravstvene oskrbe. Ta povečan interes je gotovo posledica dejstva, da se v zadnjih letih številne države, ki prej niso imele izkušnje z migranti, soočajo z vedno številčnejšo večjezično migracijo. Ta pa povzroča določene družbene probleme in zahteva ustrezno migracijsko politiko. Večjezičnost, večkulturnost, mobilnost, inkluzivnost, solidarnost in tolerantnost so samo nekatere družbene vrednote, ki jih je potrebno spoštovati v okviru aktualne EU-politike. Poskušali se bomo dotakniti nekaj aktualnih vprašanj, ki so povezana z dojemanjem migracijskih dogajanj v azilnem postopku in strokovni komunikaciji v luči urejanja dokumentacije za migrante in begunce tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Cilj projekta je osvetliti migracijsko problematiko v luči prevajanja in tolmačenja kot konstruktivnega medkulturnega dialoga in opozoriti na problem tolmačenja za skupnost, ki je del uspešnega vključevanja v slovensko in hrvaško družbo, ki sledi evropskim jezikovnim standardom. V okviru projekta se bomo povezali z nevladinimi organizacijami tako v Sloveniji kot na Hrvaškem SLOGA (http://www.sloga-platform.org/) ter z novo ustanovljenim Uradom Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Sodelovanje bomo navezali z Integracijsko hišo v Mariboru in Društvom Slovenska filantropija (http://www.filantropija.org/), ki ima izkušnje z obravnavo prosilcev za mednarodno zaščito. Faza 1: Analizirali bomo stanje, glede možnosti zagotavljanja tolmačenja in prevajanja za jezike kot so farsi, darsi in drugih manj frekventnih jezikov v Sloveniji in na Hrvaškem. Faza 2: Predlagali bomo izboljšave glede integracijske jezikovne politike ter preverili možnost dodatnega usposabljanja za tolmače, ki prihajajo iz kriznih obmoćij kot so Irak, Iran in Afganistan