POVEZAVE NA SICRIS:
izr. prof. dr. Andrej Naterer, red. prof. dr. Miran Lavrič, izr. prof. dr. Rudi Klanjšek, doc. dr. Suzana Košir, doc. dr. Danijela Lahe, izr. prof. dr. Vesna Godina Vuk, asist. Rutar Minea
OPIS PROJEKTA
Vpliv pandemije covida-19 in njegovih številnih potencialnih stresnih dejavnikov, tveganj ter izzivov za psihosocialni razvoj in dobro počutje mladih, je v zadnjem času predmet velikega zanimanja in razprav med znanstveniki, oblikovalci politik ter širšo javnostjo. Kljub temu je malo študij, ki preučujejo možne učinke ne-normativnih razvojnih izkušenj mladih, ki so jih doživeli zaradi pandemije, z neposredno primerjavo stanja pred, med in po pandemiji[1]. Ob tem je večina študij, ki se je dotikala podobne tematike, opravljena zgolj med adolescenti (Hafstad et al, 2021., Andreas & Brunborg, 2021 ). Raziskava Yo-vid22 se osredotoča predvsem na blagostanje mladih v Sloveniji in na Hrvaškem in gradi na edinstveni priložnosti ponovne uporabe instrumentov za merjenje različnih vidikov blagostanja mladih in razvojno pomembnega družbenega okolja v obdobju pred pandemijo (leta 2018), to pa bo omogočalo bolj zanesljivo oceno obsega vplivov pandemije na mlade. Študija bo temeljila na pristopu mešanih metod in bo združevala kvantitativne (anketa in analiza sekundarnih podatkov) ter kvalitativne (poglobljeni intervjuji, fokusne skupine in analiza vsebine) metode. Takšen pristop bo omogočil vpogled v delovanje različnih razvojno pomembnih struktur socialne podpore (družina, vrstniki, izobraževalne ustanove, socialne službe, mladinska društva in organizacije civilne družbe), ter kakšno vlogo so te strukture imele pri blaginji mladih pred, med in po pandemiji. To bo ustvarilo trdno osnovo za razumevanje mehanizmov ugotovljenih sprememb v počutju mladih. Takšno razumevanje ni ključno le iz znanstvenega vidika, temveč zagotavlja tudi trdno podlago za opredelitev potencialno najučinkovitejših ukrepov politike na nacionalni in širši evropski ravni. Ob tem meddržavna primerjava med Hrvaško in Slovenijo, ki bi lahko pripeljala do podobnih zaključkov, lahko še dodatno podpre univerzalnost mehanizmov učinkov pandemije, razlike v ugotovitvah pa lahko podajajo posebnosti posamezne države, ki jih je treba upoštevati pri ustvarjanju podpornega okolja in intervencij za izboljšanje blaginje mladih v kateri koli državi.
[1] Glavna raziskava je načrtovana jeseni 2023, ko bodo popolna zaprtja in podobni omejevalni javni ukrepi zelo malo verjetni (glej Murray, 2022). Zato predvidevamo, da vidiki pandemije, ki so najbolj prizadeli mlade, v času uporabe vprašalnika ne bodo več prisotni.
