Oklevanje pred cepljenjem, ki ga spodbuja preplet družbenih, političnih in kulturnih dejavnikov, predstavlja velik izziv za javno zdravje. Nacionalne in mednarodne raziskave kažejo na dosledne zadržke do cepljenja, predvsem glede učinkovitosti in varnosti cepiv ter na nezaupanje v institucije, kar poudarja potrebo po celovitih in premišljenih odzivih na ta kompleksen družbeni fenomen. Kljub temu pa so trenutna prizadevanja omejena s tremi ključnimi vrzelmi. Prvič, raziskave o oklevanju pred cepljenjem pogosto obravnavajo populacijo oseb, ki oklevajo pred cepljenjem kot monolitno skupino ter zanemarjajo raznolikost značilnosti in spreminjajočih se stališč znotraj podskupin tistih, ki oklevajo pred cepljenjem. Drugič, slabo je razumljeno, kako se te podskupine razvijajo skozi čas ali razlikujejo v različnih družbeno-kulturnih kontekstih, kar omejuje uporabnost intervencij, ki naslavljajo problem oklevanja pred cepljenjem. Tretjič, obstoječe strategije pogosto ne prilagajajo intervencij specifičnim potrebam posameznih podskupin v okviru oklevanja pred cepljenjem, temveč se poslužujejo enotnega pristopa, pri čemer spregledajo ključne motivacijske in kontekstualne dejavnike.
Projekt vključuje tri ključne cilji so trije: (1) identificirati različne podskupine v okviru oklevanja pred cepljenjem in njihove značilnosti, (2) raziskati stabilnost teh podskupin skozi čas in v različnih državah ter (3) zasnovati in preveriti ciljno usmerjene intervencije, ki se odzivajo na posebne potrebe vsake podskupine.
Projekt je organiziran v pet delovnih sklopov, ki zajemajo upravljanje, teoretske temelje, longitudinalno in mednarodno analizo, primerjavo sociokulturnih kontekstov ter razvoj in validacijo intervencij. S tem projekt prispeva k trajnostnim in na kontekst občutljivim rešitvam za krepitev utemeljenega odločanja o cepljenju in javnega zdravja.
