Obvestilo o združevanju in ukinitvi študijskih programov
V letu 2023 je Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru uspešno izvedla združevanje študijskih programov na 1. in 2. stopnji, katerega cilj je bila vzpostavitev manjšega števila optimalneje zasnovanih študijskih programov. Pri tem ni bila okrnjena raznolikost ponudbe študijskih programov oziroma smeri ter obstoječe možnosti njihovih kombinacij. Na nekaterih študijskih programih oziroma smereh se je spremenilo ime programa in smeri znotraj programa, ponekod pa posledično tudi strokovni naslov.
Z uvedbo združenih študijskih programov fakulteta bo fakulteta postopoma prenehala izvajati nekatere študijske programe 1. in 2. stopnje.
Preglednici, iz katerih je razvidna ukinitev programov ter izpis sklepa 9. redne seje Senata UM so objavljeni na povezavah:
- preglednica združevanja in ukinitve študijskih programov 1. stopnje,
- preglednica združevanja in ukinitve študijskih programov 2. stopnje,
- izpis sklepa 9. redne seje Senata Univerze v Mariboru o ukinitvi študijskih programov.
Študent dvopredmetnega študija, kjer se en od vpisanih študijskih programov zaradi združevanja študijskih programov ukinja, mora vpisani dvopredmetni študij prav tako zaključiti do roka, kot je rok za zaključek študija ukinjenega programa.
Predstavitev študija
Drugostopenjski študijski programi trajajo 2 leti (4 semestre) in skupno obsegajo 120 kreditnih točk (ECTS), in sicer:
- enopredmetni programi: 120 ECTS,
- dvopredmetni programi: 60 ECTS (nujna vezava z drugim dvopredmetnim programom).
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru ponuja 22 študijskih programov 2. stopnje, ki trajajo 2 študijski leti (4 semestre) in skupno obsegajo 120 kreditnih točk (ECTS), in sicer:
- enopredmetni programi: 120 ECTS,
- dvopredmetni programi: 60 ECTS (obvezna vezava z drugim dvopredmetnim programom).
Po zaključenem drugostopenjskem študiju lahko študentke in študenti v okviru Filozofske fakultete Univerze v Mariboru nadaljujejo izobraževanje tudi na študijskih programih 3. stopnje.
Pred uvedbo bolonjskega sistema so bili evropski študijski programi vsebinsko in strukturno različno oblikovani in s tem težko primerljivi. Z oblikovanjem enotne strukture visokega šolstva v Evropi se je preglednost in primerljivost bistveno povečala. To olajša tudi primerjanje in priznavanje kvalifikacij tako za nadaljnji študij v drugi evropski državi kot pri iskanju zaposlitve na evropskem trgu dela.