Zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Mariboru
Začetek visokošolske ustanove je nemalokrat težko določiti enoznačno. Korenine so običajno globlje od začetka delovanja ustanove same. Tudi z zgodbo mariborske Filozofske fakultete ni drugače.
Ne zgrešimo veliko, če njeno predhodnico vidimo v Visoki bogoslovni šoli v Mariboru, ki jo je ob prenosu škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor leta 1859 ustanovil Anton Martin Slomšek. Tam so se pričeli znanstveno ukvarjati s filozofijo, cerkveno in umetnostno zgodovino, posvečali pa so se tudi slovenski književnosti, zlasti v okviru bogoslovskega glasila Lipica.
Med najizrazitejšimi študenti in nato profesorji na Visoki bogoslovni šoli je bil nedvomno teolog, zgodovinar in filozof dr. Franc Kovačič (1867‒1939). Ta je ob poučevanju filozofije upravičeno obveljal za očeta slovenskega znanstvenega Maribora. Bil je gonilna sila ustanovitve Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko. Društvo je že takoj začelo izdajati humanistično znanstveno revijo, iz Kovačičevih pobud in društvenih potreb pa so pozneje vzniknili še študijska knjižnica, arhiv in muzej. Zato lahko v njem vidimo pomembnega navdihovalca humanističnega študija v mestu ob Dravi.
Na institucionalni začetek takega študija je bilo seveda potrebno še počakati. Povezan je z nastankom Pedagoške akademije leta 1961. V njenem okviru so zaživeli nekateri študiji, ki se danes izvajajo v okviru Filozofske fakultete. Leta 1975 je Pedagoška akademija postala eden ustanovnih členov Univerze v Mariboru. V sedemdesetih letih je dobila svojo stavbo, v kateri je še danes tudi Filozofska fakulteta. Enajst let pozneje, leta 1986, je končno prerasla v Pedagoško fakulteto. Dodiplomskim študijskim programom so se pridružili podiplomski. Prva doktorska disertacija na fakulteti, in sicer na Oddelku zgodovino, je bila obranjena leta 1994. Standardnim dvopredmetnim programom so se sočasno začeli pridruževati enopredmetni.
Pedagoška fakulteta je pod svojo streho združevala humanistične, družboslovne in naravoslovne vede ter izobraževanje učiteljic in učiteljev. V Mariboru pa je tlela tudi želja po osamosvojitvi humanistične fakultete. Uresničila se je v študijskem letu 2006/2007, ko se je velika Pedagoška fakulteta razdelila na tri manjše, Pedagoško fakulteto, Fakulteto za naravoslovje in matematiko ter Filozofsko fakulteto.
Prvotno je pod okriljem Filozofske fakultete delovalo deset oddelkov (Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Oddelek za filozofijo, Oddelek za geografijo, Oddelek za germanistiko, Oddelek za madžarski jezik in književnost, Oddelek za pedagogiko, Oddelek za prevodoslovje, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Oddelek za sociologijo ter Oddelek za zgodovino). Pozneje sta njene vrste okrepila še Oddelek za psihologijo in Oddelek za umetnostno zgodovino. V študijskem letu 2008/2009 je fakulteta prvič sprejela brucke in bruce prvostopenjskih bolonjskih študijskih programov. Nekoliko pozneje so se jim pridružili drugostopenjski študijski programi, večina oddelkov pa ponuja tudi doktorski študij.