Komisija za Miklošičeve nagrade in priznanja

V torek, 19. 11. 2024, je ob 12. uri potekala slovesnost ob dnevu fakultete, na kateri sta dekan Filozofske fakultete red. prof. dr. Darko Friš in rektor Univerze v Mariboru red. prof. dr. Zdravko Kačič podelila Miklošičevo nagrado in Miklošičeva priznanja.

Letošnji prejemnik Miklošičeve nagrade  za izjemne znanstvenoraziskovalne dosežke  je red. prof. dr. Bojan Musil z Oddelka za psihologijo. Miklošičevo priznanje strokovnim sodelavcem za viden prispevek k uspešnejšemu in kakovostnejšemu delovanju Filozofske fakultete na področju informacijske in komunikacijske tehnologije je prejel Peter Zrinski.

Prireditev je moderiral Stane Kocutar, glasbeni program sta izvedla Goran Bojčevski in  Andraž Frece.

KRATKE UTEMELJITVE NAGRAJENCEV

MIKLOŠIČEVA NAGRADA

Prejemnik Miklošičeve nagrade Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v letu 2024 za izjemne znanstvenorazskovalne dosežke je red. prof. dr. Bojan Musil.

Prof. dr. Bojan Musil na Filozofski fakulteti deluje že vse od njenega nastanka in je eden izmed najbolj zaslužnih za vzpostavitev in izvajanje študija psihologije na Univerzi v Mariboru ter za razmah znanstvenoraziskovalne dejavnosti Oddelka za psihologijo. Učinki tega delovanja pa so razvidni skozi uveljavitev oddelka v Sloveniji in tudi širše v mednarodnem prostoru. Njegov obsežni znanstvenoraziskovalni opus obsega 53 znanstvenih člankov, znanstveno monografijo ter 17 poglavij v monografijah. Prav tako je aktivno sodeloval na velikem številu različnih znanstvenih konferenc in kongresov, tudi pri njihovi organizaciji. Visoka citiranost objav in uspešno vodenje raziskovalnih projektov, med njimi vodenje velikih projektov Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in sodelovanje pri koordinaciji drugih odmevnejših domačih in mednarodnih projektov, dodatno nakazujejo na njegov neprecenljiv prispevek k razvoju znanosti. Med njegovimi vidnejšimi in odmevnimi prispevki velja izpostaviti empirični znanstvenoraziskovalni članek »Modeling compliance with COVID-19 prevention guidelines: The critical role of trust in science«, ki je bil leta 2021 objavljen v znanstveni reviji Psychology, Health, and Medicine in sodi med 0,1 % najbolj citiranih člankov, ki so v letu objave izšli na področju psihologije/psihiatrije. Članek, ki pomembno razširja obstoječe razumevanje dejavnikov spoštovanja javnozdravstvenih ukrepov, predstavlja ključno referenco tako za številne nadaljevalne študije kot strateške dokumente Evropske komisije in Evropskega parlamenta.

Izjemnost nagrajenca pa ni mogoče ovrednotiti zgolj s kvantitativnimi merili. Red. prof. dr. Bojan Musil je tudi izjemen mentor, ki študente in raziskovalce na začetku kariere spodbuja k raziskovalni odličnosti, jim ob tem nudi primerno oporo ter obenem zagotavlja ustrezno avtonomijo. Cenjeni sodelavec s svojim proaktivnim in vključujočim delovanjem ustvarja povezovalno delovno vzdušje v vseh raziskovalnih, strokovnih in univerzitetnih skupinah ter organih. Navsezadnje pa red. prof. dr. Bojan Musil s svojim delom vseskozi krepi ugled Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in lahko služi kot vzgled odličnega raziskovanja, kompetentnega vodenja in tvornega sodelovanja.

MIKLOŠIČEVO PRIZNANJE ZA STROKOVNO DELO v letu 2024 je prejel Peter Zrinski za viden prispevek k uspešnejšemu in h kakovostnejšemu delovanju Filozofske fakultete na področju informacijske in komunikacijske tehnologije.

MIKLOŠIČEVA PRIZNANJA ŠTUDENTKAM IN ŠTUDENTOM

Miklošičeva priznanja smo podelili 13 študentkam in študentom Filozofske fakultete, na naslednjih študijskih področjih:

ANGLISTIKA IN AMERIKANISTIKA: Urška Škrabl za magistrsko delo z naslovom Vpliv aplikacije TikTok na učenje angleščine v slovenskih osnovnih šolah – zaznave učencev v tretji triadi, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Katje Plemenitaš.

FILOZOFIJA: Niko Stajan za magistrsko delo z naslovom Izbrani problemi filozofije zgodovine na primeru državljanske vojne med Cezarjem in Pompejem, ki ga je izdelal pod mentorstvom red. prof. dr. Bojana Borstnerja in izr. prof. dr. Aleša Mavra.

GERMANISTIKA: Melani Lesjak za magistrsko delo z naslovom Med besedami in molkom: spomin v knjigah Engel des Vergessens Maje Haderlap in Am Beispiel meines Bruders Uweja Timma, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Vesne Kondrič Horvat.

PEDAGOGIKA: Adriana Anžel za magistrsko delo z naslovom Zaznavanje kakovosti šolskega življenja srednješolcev in njihova nagnjenja k vseživljenjskemu učenju, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Marije Javornik in izr. prof. dr. Joce Zurc.

PREVODOSLOVJE: Anemari Pušnik za magistrsko delo z naslovom Pomen skupnostnega tolmačenja pri premagovanju komunikacijskih ovir na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. Dr. phil. Republika Avstrija Aleksandre Nuč Blažič in doc. Doctor of philosophy Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska Sare Orthaber

PSIHOLOGIJA: Jana Verdnik za magistrsko delo z naslovom Vloga čustvene valence pri vplivu socialne opore na zaznavo bolečine: EEG raziskava, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Satje Mulej Bratec in asist. Marine Horvat.

SLOVENISTIKA: Nina Jakoša za magistrsko delo z naslovom Ekvivalenca slovenskih in angleških frazemov s sestavinami iz pomenskega polja samostalnika posoda, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Irene Stramljič Breznik in doc. dr Klementine Penelope Jurančič.

ZGODOVINA: Ane-Marie Herceg za magistrsko delo z naslovom Nasilje nad Slovenci na avstrijskem Koroškem (1945–1947), ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Gorazda Bajca.

MIKLOŠIČEVA PRIZNANJA MAGNA CUM LAUDE

Ana Vok (študijsko področje NEMŠČINA KOT TUJI JEZIK in PEDAGOGIKA)

Vita Erjavec (študijsko področje PEDAGOGIKA in POUČEVANJE ANGLEŠČINE)

Tajda Tripkovič (študijsko področje ANGLISTIKA in ZGODOVINA)

MIKLOŠIČEVO PRIZNANJE SUMMA CUM LAUDE

Vanesa Korže (študijsko področje SOCIOLOGIJA)

Stefani Branilović (študijsko področje SOCIOLOGIJA)

Povezava do fotografij podelitve in nagrajencev: https://ff.um.si/aktualno/slovesnost-ob-dnevu-filozofske-fakultete-univerze-v-mariboru/.

Prireditev Dan Filozofske fakultete UM, na kateri so bile že 10. slovesno podeljene Miklošičeva nagrada in Miklošičeva priznanja za leto 2023 je potekala v sredo, 22. novembra, ob 11. uri v Amfiteatru dr. Vladimirja Bračiča (povezava do fotografij).

Na prireditvi sta bila slavnostna govornika dekan fakultete red. prof. dr. Darko Friš in prorektorica za študijsko dejavnost UM red. prof. dr. Mihaela Koletnik.

Letošnja Miklošičeva nagrada za življenjsko delo je bila podeljena upokojeni red. prof. dr. Nadi Šabec za izjemno bogato in neprekinjeno znanstvenoraziskovalno, pedagoško ter pionirsko organizacijsko delo pri razvoju Oddelka za anglistiko in amerikanistiko, saj je njegovemu strokovnemu in pedagoškemu razvoju posvetila večino svojega življenja. Zaradi svoje mednarodne prepoznavnosti ni samo promotorka mariborske anglistike, marveč je znatno prispevala k uveljavitvi in ugledu matične Filozofske fakultete.

Miklošičevo priznanje za strokovno delo je prejela sodelavka Jasna Žolnir. Prvič pa je bila letos podeljena tudi zahvalna listina mag. Valterju Mavriču, generalnemu direktorju Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropskem parlamentu.

Prireditev je moderiral Stane Kocutar, glasbeni program sta izvedla Duo Atanasovski.

 KRATKE UTEMELJITVE NAGRAJENCEV

MIKLOŠIČEVA NAGRADA

Prejemnica Miklošičeve nagrade Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v letu 2023 za življenjsko delo je red. prof. dr. Nada Šabec.

Red. prof. dr. Nada Šabec se je rodila v Postojni. Po končani gimnaziji je študirala angleščino in francoščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1980 diplomirala z odliko. Za diplomsko delo z angleškega področja je prejela študentsko Prešernovo nagrado. S pridobitvijo Fulbrightove štipendije za podiplomski študij na Univerzi v Pennsylvaniji v ZDA se je začela poglobljeno ukvarjati z jezikoslovnimi in predvsem sociolingvističnimi vprašanji pod vodstvom svetovno znanega sociolingvista Williama Labova. Drugo leto študija v ZDA je dobila mesto raziskovalne asistentke na isti univerzi, se po končanem magisteriju leta 1985 vrnila v Slovenijo in se leta 1986 zaposlila na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko je bila najprej asistentka, nato višja predavateljica za angleški jezik, od 1993 do 1998 docentka, od 1998 do 2003 izredna profesorica in od 2004 dalje redna profesorica za omenjeno področje. Leta 1993 je v okviru podiplomskega študija v Zagrebu doktorirala z disertacijo o lingvističnih in sociolingvističnih omejitvah  pri slovensko-angleškem kodnem preklapljanju, na osnovi katere je leta 1995 pri Studii Humanitatis izšla njena pionirska knjiga Half pa pu. Jezik ameriških Slovencev. Leta 2004 je dr. Nada Šabec kot postdoktorska raziskovalka pridobila Fulbrightovo štipendijo še v drugo, tokrat kot gostujoča profesorica na Georgetown University v Washingtonu, DC. Od takrat vse do danes gostuje na številnih univerzah v Ameriki, Avstraliji, Kanadi in skoraj povsod po Evropi.

Glavno raziskovalno področje red. prof. dr. Nade Šabec je ves čas sociolingvistika. Tu že nekaj desetletij inovativno proučuje jezikovne spremembe v prostoru in času, zlasti tiste, ki so posledica stikov med angleškim in slovenskim jezikom. Ugotavlja, da do teh prihaja predvsem v izseljenskem okolju, na primer v Ameriki in Kanadi, z vedno večjo mobilnostjo in vključevanjem Slovenije v mednarodne integracije pa vedno bolj tudi v sami Sloveniji. Spoznanja o slednjem nadgradi v monografiji Across Cultures: Slovene-British-American Intercultural Communication iz leta 2001, v kateri prikaže jezik kot odraz kulturnih in družbenih vrednot določene sredine in opozarja na možne pasti, ki prežijo na slovenskega govorca angleščine brez potrebne medkulturne ozaveščenosti. Knjiga Across Cultures je, čeprav namenjena slovenskim študentom, zaradi nazornega prikaza kulturno pogojenih jezikovnih razlik pritegnila pozornost tudi študentov na Georgetown University v Washingtonu, DC.

Svoje obsežno znanje, predstavljeno v monografijah, številnih mednarodnih in domačih prispevkih v prestižnih znanstvenih revijah ter mnogih projektih, je red. prof. dr. Nada Šabec uspešno prenašala tudi na številne generacije študentov tako na Univerzi v Mariboru na Filozofski in na Medicinski fakulteti kot na Univerzi v Ljubljani. Najpogostejše teme njenih predavanj so bile sociolingvistika angleškega jezika, jezikovni stiki, kodno preklapljanje, sposojanje, jezikovna in etnična identiteta, jezikovne spremembe, slovenski jezik v izseljenskem okolju, dvojezičnost, oblikoslovje, besedotvorje in leksikologija (idiomatika) angleškega jezika, jezik in kultura. Študenti so pokazali izdatno zanimanje za to, kar jim je red. prof. dr. Nada Šabec imela povedati, saj je bila mentorica (ali somentorica) pri kar 236 diplomskih nalogah in mentorica 5 doktorskih disertacij, 23 magistrskih nalog, od tega 13 znanstvenih magisterijev.

Na koncu izpostavimo, da je bila red. prof. dr. Nada Šabec ključna pri nastanku Oddelka za anglistiko in amerikanistiko v Mariboru ob razdružitvi obeh smeri na Oddelku za germanske jezike in književnosti. Bila je njegova prva predstojnica in z vmesno dobo v vlogi namestnice od 1999 do 2003 vodila oddelek impresivnih 13 let. Sodelovala je pri pripravi in skrbela za razvoj študijskih programov na vseh treh stopnjah študijskega procesa na oddelku ter z uspešno kadrovsko politiko pozitivno prispevala k razvoju in napredku oddelka.

MIKLOŠIČEVO ZAHVALNO LISTINO je prejel mag. Valter Mavrič, generalni direktor Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropskem parlamentu, za desetletno uspešno in odlično sodelovanje z Oddelkom za prevodoslovje, tako na  izobraževalnem kot strokovnem področju. Kot gostujoči predavatelj in promotor prevajalskega poklica je aktivno vključen v pedagoški proces bodočih prevajalcev. S svojim znanjem in bogatimi prevajalskimi izkušnjami študentom nudi zanimive vsebine s področja strokovnega prevajanja in medkulturne komunikacije. Gre za osebo, ki s svojim ugledom in strokovnim znanjem bistveno prispeva h kakovosti pedagoškega procesa na Oddelku za prevodoslovje in na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

MIKLOŠIČEVO PRIZNANJE ZA STROKOVNO DELO na področju študentskih in študijskih zadev je prejela Jasna Žolnir. Od svoje zaposlitve 2007 je spoznala mnoga delovna področja  fakultete, kar ji je omogočilo poglobljeno razumevanje in vpogled v povezanost procesov. Njeno delovanje je zaznamovano s hitrostjo, učinkovitostjo in kakovostjo, pri čemer je pozorna na potrebe vseh ciljnih skupin. S proaktivnim delovanjem v iskanju rešitev in predlogov izboljšav prispeva k izboljšanju organizacije, izvedbe in evalvacije mnogih procesov na področju svojega strokovnega dela.

MIKLOŠIČEVA PRIZNANJA ŠTUDENTKAM IN ŠTUDENTOM

Deset študentov, prejemnikov Miklošičevih priznaj Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v letu 2023, prihaja z naslednjih študijskih področij:

SLOVENISTIKA: Karin Jureš za magistrsko delo z naslovom Vloga členkov v oddajah informativnega in razvedrilnega programa javne televizije ter izbranih komercialnih televizij, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Melite Zemljak Jontes.

Magistrsko delo predstavlja razmeroma redko raziskavo o rabi in vlogi členkov v medijskih vsebinah. Zelo natančna analiza členkov v oddajah informativnega in razvedrilnega programa javne televizije in izbranih komercialnih televizij je podkrepljena s premišljeno izdelanim statističnim instrumentarijem. Izsledki kažejo na pogostejšo rabo členkov v oddajah razvedrilnega programa in povezovalnih členkov v oddajah informativnega programa. Delo ponuja premišljena priporočila za nadaljnje raziskave, s čimer izkazuje tudi izjemno aktualnost.

ZGODOVINA: David Verlak za magistrsko delo z naslovom Od Konstantina k Arkadiju: zgodovina Vzhodnorimskega cesarstva in Konstantinopla v zgodnjem obdobju, ki ga je izdelal pod mentorstvom izr. prof. dr. Aleša Mavra.

Magistrsko delo odpira zahtevno vprašanje oblikovanja posebne istovetnosti vzhodne polovice Rimskega cesarstva in njene prestolnice v prvih desetletjih po ustanovitvi Konstantinopla. V obsežnem in primerno strukturiranem besedilu je vzporedno razvijal prikaza politične zgodovine Vzhodnorimskega cesarstva in rasti Konstantinopla ter njegove infrastrukture v začrtanem časovnem razponu med prvo tretjino 4. in začetkom 5. stoletja po Kr. Avtor si je med drugim upravičeno zastavil tudi vprašanje o ustreznosti na Zahodu uveljavljenega poimenovanja Bizantinsko cesarstvo in posrečeno prikazal njegovo zgodovino.

PEDAGOGIKA: Eva Cvitanič za magistrsko delo z naslovom Medpredmetno povezovanje filozofije za otroke v nekaterih osnovnošolskih učnih načrtih tretje triade, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Marije Javornik in doc. dr. Smiljane Gartner.

Magistrsko delo odlikuje raba kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih pristopov ter koncizno povezovanje dveh znanstvenih področij: pedagogike in filozofije. Delo ne ostaja le na ravni teoretske razprave o pomenu medpredmetnega povezovanja, temveč to ponazarja s konkretnim primerom. Tako teoretično kot tudi empirično prinaša dragocen vpogled in pomemben korak k bolj interdisciplinarnemu in holističnemu pristopu, ki vodi k izboljšavam v poučevanju in dvigu kakovosti poučevanja.

FILOZOFIJA: Marina Bajić za magistrsko delo z naslovom Gethen as a Thought Experiment: Using Analytical Philosophy to Examine the Themes of Ursula Le Guin’s Science Fiction Novel The Left Hand of Darkness / Gethen kot miselni eksperiment: uporaba analitične filozofije za obravnavo tem v znanstvenofantastičnem romanu Ursule Le Guin The Left Hand of Darkness (Leva roka teme), ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Bojana Borstnerja in red. prof. dr. Victorja Kennedyja.

Magistrsko delo uporablja posamezna spoznanja antične in sodobne analitične filozofije, da na njihovi podlagi analizira pomembna vprašanja enakosti spolov in izgradnje politične strukture posebne družbe v znanstvenofantastičnem romanu. Avtoričin miselni eksperiment vsebuje predhodne filozofske analize na področju politične filozofije (od Platona do Rawlsa) in po sedemstopenjskem modelu ponudi nov scenarij. Ta v končni stopnji ne izključuje možnosti, da posamezni nastavki, ki so razdelani v njem, ne bi mogli predstavljati začetne točke za posamezne spremembe v svetu, v katerem dejansko živimo.

PSIHOLOGIJA: Ana Lampret za magistrsko delo z naslovom Etnična raznovrstnost oddelka in vidiki učenčeve etnične pripadnosti kot dejavniki medvrstniškega nasilja, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Katje Košir in somentorstvom asist. Tanje Špes.

Magistrsko delo odlikujejo vsebinska aktualnost, izvirna in kompleksna operacionalizacija konstruktov in uporaba kompleksnih statističnih analiz ter naprednih orodij za obdelavo podatkov. Ugotovitve predstavljajo pomembno dopolnitev k obstoječi literaturi, saj delo v Sloveniji kot prvo, v Evropi pa kot eno izmed redkih, obravnava etnično raznovrstnost oddelka kot potencialni strukturni dejavnik medvrstniškega nasilja. Delo ima poleg raziskovalne vrednosti tudi pomembno praktično vrednost, saj se dotika problematike večanja etnične raznovrstnosti prebivalstva in integracije vse številnejših beguncev in migrantov v lokalne skupnosti.

PREVODOSLOVJE: Agnes Kojc za magistrsko delo z naslovom Izzivi prevajanja metafor na primeru posodobljenih prevodov kratkih zgodb Edgarja Allana Poeja, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. ddr. Natalie Kaloh Vid.

Cilj magistrskega dela je bil preučiti in analizirati prevode metafor kot ene izmed kompleksnejših umetniških prvin v šestih slovenskih prevodih kratkih zgodb vélikega mojstra gotske kratke zgodbe Edgarja Allana Poeja. Analiza je zajemala natančno ovrednotene in dovršene opise metafor, ki jih kandidatka opazuje na t. i. mikrobesedilni ravni in se tako poglobi v vsak posamezni segment metafor tako v izvirniku kot tudi v prevodih. Izsledki dela kažejo ne le različne prevajalske metode, ampak tudi ovrednotenje njihove ustreznosti.

GERMANISTIKA: Urška Vogrin  za magistrsko delo z naslovom Memes als multimodale Textsorte: Kontrastive Analyse deutscher und slowenischer Memes auf Reddit / Memi kot multimodalna besedilna vrsta: kontrastivna analiza nemških in slovenskih memov na Redditu, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Melanije Larise Fabčič.

Avtorica obravnava zanimiv in malo raziskan fenomen internetnih memov, ki ga v prvi vrsti zaznamujeta multimodalnost, intermedialnost in interikoničnost. Zastavlja vprašanje, ali so internetni memi besedilna vrsta, in pri tem poveže področje tradicionalnega besediloslovja z novejšima disciplinama internetne lingvistike in vizualnega jezikoslovja. Izbrana tema je aktualna, saj je poznavanje spletnih besedilnih vrst ključnega pomena za moderno jezikovno rabo, delo pa bistveno prispeva k boljšemu razumevanju posebne oblike recepcije tovrstnih spletnih besedil.

GEOGRAFIJA: Tim Klecker za magistrsko delo z naslovom Primerjava kompetenčno naravnanih didaktičnih trendov pri pouku geografije med Nemčijo in Slovenijo, ki ga je izdelal pod mentorstvom izr. prof. dr. Eve Konečnik Kotnik in red. prof. dr. Edvarda Protnerja.

Magistrsko delo predstavlja eno celovitejših analiz kompetenčnega pristopa v slovenski literaturi. Rezultati inovativne evalvacije kompetenčne oz. učno-ciljne naravnanosti obeh kurikulov z vidika mednarodne raziskave PISA ter raziskave o razmerjih med geografskimi kompetenčnimi področji in učnimi nalogami v izbranih slovenskih in nemških učbenikih za geografijo dajejo pomembne aplikativne podlage za kurikularno prenovo na področju geografije. Delo postavlja visok standard na področju kombinacije splošne in predmetnodidaktične naravnanosti pedagoške študijske vertikale.

SOCIOLOGIJA: Laura Kovač za magistrsko delo z naslovom Romska naselja v Sloveniji kot potencialna geta, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Andreja Natererja.

Magistrsko delo se osredinja na analizo getoiziranosti v štirih ključnih romskih naseljih v Sloveniji. Delo predstavlja izjemno senzibilizirano analizo romskih skupnosti in s pomočjo inovativne metodološke zasnove odkrije tako manifestne kot tudi latentne vidike bivanja v obravnavanih romskih naseljih. Nova spoznanja, potrjena z rezultati raziskave, omogočajo vpogled v elemente, ki vzdržujejo ločenost romskih skupnosti. Med njimi pa je presenetljivo zelo opazna tudi samosegregacija oziroma »samogetoizacija«, ki je pomemben element identitete slovenskih Romov.

ANGLISTIKA/AMERIKANISTIKA: Bernarda Helbel za magistrsko delo z naslovom Narratives of Identity: The Interplay of Language and Oppression in Three Postcolonial Novel / Zgodbe identitet: prepletenost jezika in zatiranja, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Michelle Gadpaille.

Magistrsko delo obravnava roman Široko Sargaško morje karibske pisateljice Jean Rhys in ga primerja z romanoma Mali otok in Dolga pesem temnopolte britanske pisateljice Andree Levy. Kandidatka razišče karibski govor patois in dokaže, da ta nekoč prezirani jezik predstavlja tvoren del diskurza literarnih likov in odseva razmerja moči ter odnose med spoloma. Magistrsko delo se smiselno naslanja na jezikoslovne in literarnokritiške teorije, s katerimi aktualna raziskovalna vprašanja obravnava v zgodovinskem in literarnem kontekstu.

MIKLOŠIČEVA PRIZNANJA MAGNA CUM LAUDE

Ana Rotovnik Omerzu (študijsko področje SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST in SOCIOLOGIJA)

Eva Ivankov (študijsko področje PSIHOLOGIJA)

Vita Vuk (študijsko področje PSIHOLOGIJA)

Pia Roškarič Duh (študijsko področje PSIHOLOGIJA)

Živa Kopavnik (študijsko področje PSIHOLOGIJA)

MIKLOŠIČEVO PRIZNANJE SUMMA CUM LAUDE

Ana Lampret (študijsko področje PSIHOLOGIJA)

9. slovesna podelitev Miklošičeve nagrade za izjemno pedagoško in strokovno delo ter Miklošičevih priznanj za leto 2022 je potekala v ponedeljek, 21. novembra 2022, ob 17.30 v Amfiteatru dr. Vladimirja Bračiča (povezava do fotografij).

Tudi v tem smo so bila priznanja in nagrada podeljena na prireditvi ob dnevu fakultete. Slavnostna govornika sta bila dekan prof. dr. Darko Friš in rektor prof. dr. Zdravko Kačič.

Posebna pozornost je bila namenjena letošnji Miklošičevi nagrajenki red. prof. dr. Vlasti Kučiš, ki povezuje  prevodoslovce iz vse Evrope, pri čemer intenzivno vključuje tudi študentke in študente Oddelka za prevodoslovje Filozofske fakultete. Kot koordinatorica mednarodne mreže Trans jim omogoča izmenjave na 20 evropskih univerzah, ponuja jim možnost strokovnega usposabljanja v sodelovanju, ki ga je navezala z Generalnim direktoratom za prevajanje pri Evropskem parlamentu, prav tako pa jih spodbuja k sodelovanju v svojih številnih projektih in bogatem znanstvenoraziskovalnem delu.

Miklošičevo priznanje za najboljša in nadpovprečna magistrska dela je prejelo devet študentov. Novost tokratne podelitve pa so bila podeljena Miklošičeva priznanja za študente, ki so se uvrstili v 5 odstotkov oz. med 1 odstotek najboljših magistrantov, ter posebno Miklošičevo priznanje za strokovno delo, ki je bilo letos prvič podeljeno in ga je prejela sodelavka Suzana Lačen.

Prireditev je moderiral Stane Kocutar, glasbeni program sta izvedla Goran Bojčevski in Matic Dolenc.

KRATKE UTEMELJITVE NAGRAJENCEV

MIKLOŠIČEVA NAGRADA

Prejemnica Miklošičeve nagrade Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v letu 2022 za izjemno pedagoško in strokovno delo je red. prof. dr. Vlasta Kučiš.

Po zaposlitvi na Oddelku za germanistiko na takratni Pedagoški fakulteti v letu 2002 se je red. prof. dr. Vlasta Kučiš že posvečala prevajalskim vidikom in v delo vnašala svoje bogate izkušnje iz prakse. Leta 2004 in 2005 je v Dubrovniku organizirala dva odmevna prevodoslovna simpozija, na katerih so se zbrali vidnejši evropski predstavniki prevodoslovja. Svoje znanstvene in strokovne izsledke pa je nato leta 2006 vnesla v pripravo bolonjskih nepedagoških prvostopenjskih študijskih programov Medjezikovne študije – angleščina, nemščina in madžarščina. Po prevzemu predstojništva oddelka v letu 2011 se je poleg številnih predstojniških nalog še naprej intenzivno posvečala povezovanju raziskovalcev v prevodoslovju in tako ustanovila v študijskem letu 2012/13 odmevno mednarodno mrežo Trans v okviru programa Ceepus, katere koordinatorica je vse do danes.

Poleg Oddelka za prevodoslovje FF UM v mreži sodeluje 20 univerz iz srednje in jugovzhodne Evrope, red. prof. dr. Kučiš pa v ospredje postavlja razpravo o pomenu prevajanja in tolmačenja v sodobni družbi ter medkulturnem dialogu. Mreža Trans spodbuja tako mobilnost profesorjev kot tudi študentov Oddelka za prevodoslovje. Mnogi študenti so se doslej že udeležili izmenjave na partnerskih univerzah, kjer so se izpopolnjevali, dodatno izobraževali in razvijali kompetence, ki jih potrebujejo kot bodoči prevajalci in tolmači.

Njen bogat strokovni in pedagoški opus odlikuje tudi aktivno sodelovanje z Generalnim direktoratom za prevajanje Evropskega parlamenta. Red. prof. dr. Vlasta Kučiš je namreč leta 2018, v obdobju pred pandemijo, organizirala strokovno ekskurzijo v Evropski parlament, kjer so imeli študenti priložnost spoznati delovno okolje in delo tamkajšnjih prevajalcev in tolmačev. Zahvaljujoč njenim prizadevanjem se prevajalci in tolmači Generalnega direktorata za prevajanje Evropskega parlamenta vsako leto udeležijo poletnih akademij TRANS, na katerih izvedejo delavnice za študente. Tovrstni dogodki v Mariboru so zmeraj odlično medijsko pokriti in pripomorejo k promociji in večji prepoznavnosti tako Filozofske fakultete kot tudi Univerze v Mariboru v domačem in v tujem prostoru.

Red. prof. dr. Vlasta Kučiš ni le prepoznavna po svojem organizacijskem in mentorskem delu, marveč tudi po tem, da svoje študente usmerja z visokimi standardi strokovnega dela in osebnimi človeškimi vrlinami.

MIKLOŠIČEVO PRIZNANJE ZA STROKOVNO DELO na področju računovodstva

Suzana Lačen si je po končanem šolanju pridobila poklic ekonomski tehnik. Zaposlila se je v Elektrokovini, ki je zaradi tranzicijskih časov doživljala različne organizacijske preobrazbe, v katerih je z veseljem in natančno opravljala različna dela planerke, analitičarke, tajniška in računovodska dela, dokler ni postala tehnološki višek. Nato se je za eno leto zaposlila v Domu Danice Vogrinec, s prvim januarjem 1999 pa v računovodstvu Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in po reorganizaciji v tri enote ostala zvesta Filozofski fakulteti.

V triindvajsetletnem skupnem sobivanju in delu na najobčutljivejšem področju računovodskega dela, tj. obračunu plač, Suzano Lačen prepoznavamo kot predano, natančno in vestno sodelavko, ki uživa zaupanje med vsemi zaposlenimi. Je oseba s smislom za humor in z vrlinami, kot so velika vztrajnost in pripravljenost za timsko delo ter natančnost in opravljanje dela v postavljenih rokih. Čeprav zna poskrbeti za vedro delovno vzdušje, zna pokazati tudi pravo mero strogosti,  kajti pri svojem delu zahteva red in urejenost dokumentov.

MIKLOŠIČEVA PRIZNANJA ŠTUDENTKAM IN ŠTUDENTOM

Devet študentov, prejemnikov Miklošičevih priznaj Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v letu 2020, prihaja z naslednjih študijskih področij:

SOCIOLOGIJA: Zala Virant za magistrsko delo z naslovom Terensko delo pri predmetu Domovinska in državljanska kultura ter etika, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Suzane Košir. Magistrsko delo je teoretično in empirično poglobljena raziskava o pomenu in učinkih terenskega dela v učnem procesu osnovnošolskega izobraževanja kot pomembnem delu didaktičnega pristopa pri poučevanju socioloških vsebin ter povezovanju teoretičnih konceptov s prakso. Delo odpira številne možnosti za razvoj didaktičnih metod, ki povezujejo teorijo in prakso, ter predstavlja pomemben doprinos k razvoju in vključevanju didaktične metode terenskega dela na področju didaktike sociologije in didaktike nasploh.

GERMANISTIKA: Barbara Maher za magistrsko delo z naslovom Die Literarisierung des Lebens in Birgit Vanderbekes Roman Geld oder Leben und die Einbettung des Werkes in den fächerübergreifenden DaF-Unterricht / Literarizacija življenja v romanu Geld oder Leben avtorice Birgit Vanderbeke in integracija dela v pouk nemščine kot tujega jezika v okviru medpredmetnega povezovanja, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Vesne Kondrič Horvat. Magistrsko delo se ukvarja z romanom Geld oder Leben (Denar ali življenje) avtorice Birgit Vanderbeke, ki ga je kandidatka umestila v sodobno književnost. Roman je zelo kompleksen, zato ga je natančno analizirala tako z vsebinskega, tematskega kot tudi zgodovinskega vidika ter pokazala njegov pomen za poučevanje nemščine kot tujega jezika. Izdelala je tudi konkretne primere uporabe dela pri zelo aktualnih medpredmetnih povezavah, zato je magistrsko delo pomembno tudi z vidika uporabnosti.

PSIHOLOGIJA: Larisa Kokol za magistrsko delo z naslovom Povezanost zgodnjih regulacijskih težav s spremembami v alostatično-interoceptivnem možganskem sistemu in vrstniškimi odnosi v odraslosti, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Satje Mulej Bratec in somentorstvom doc. dr. Saše Zorjan in asist. Marine Horvat, mag. psih. Magistrsko delo proučuje dolgoročne posledice zgodnjih težav z jokom, spanjem in/ali hranjenjem. Z analizo podatkov bavarske longitudinalne študije je naloga osvetlila povezavo med zgodnjimi regulacijskimi težavami in kvaliteto vrstniških odnosov ter spremembami v intrinzični funkcijski konektivnosti možganskega alostatično-interoceptivnega sistema v odraslosti. Delo pomembno prispeva k razumevanju možganskih mehanizmov, povezanih s socialnimi težavami odraslih z zgodnjimi regulacijskimi težavami, in k razvijanju potencialnih podpornih strategij za

ANGLISTIKA/AMERIKANISTIKA: Nastja Prajnč Kacijan za magistrsko delo z naslovom Metaphorical Language and Alzheimer’s Disease in Lisa Genova’s Novel Still Alice / Metaforika in Alzheimerjeva bolezen v romanu Still Alice avtorice Lise Genova, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Michelle Gadpaille in somentorstvom izr. prof. dr. Tomaža Oniča. Avtorica v magistrskem delu na izviren način uporabi teorijo metafore pri analizi tematike staranja, ki tako v vsakdanjem življenju kot tudi v literarnih besedilih postaja vse aktualnejša. V ameriškem romanu Still Alice Lise Genova namreč uspešno kategorizira podobe in metafore, povezane z upodobitvijo Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence, kar bo koristno tudi za prihodnje raziskave na tem področju. Magistrsko delo odlikujejo kakovosten povzetek stanja relevantnih raziskav, smiselna uporaba teorije metafore in uspešna izpostavitev ponovljivih vzorcev v literaturi o demenci.

PEDAGOGIKA: Ana Zlatoper Dobrijević za magistrsko delo z naslovom Levo orientirani učitelji v Srbiji med obema vojnama (1918–1941), ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Edvarda Protnerja. Magistrsko delo ima vse odlike izvirnega znanstvenega dela, saj prinaša zaokrožen in temeljit pregled pedagoških idej ter šolskopolitičnih prizadevanj levo orientiranih učiteljev v Srbiji med obema vojnama, ki doslej v Sloveniji na tako poglobljeni ravni ni bil dostopen. Njene ugotovitve pomembno prispevajo k razumevanju razvoja socialnokritične pedagoške paradigme v Sloveniji, kjer so izpričani številni stiki s srbskimi učitelji v tistem času. Ob pomenu, ki ga ima to delo za slovensko zgodovino pedagogike in šolstva, je treba poudariti tudi pomen, ki ga ima na širšem območju nekdanje Jugoslavije in še posebej v Republiki Srbiji.

FILOZOFIJA: Rok Klemenčič za magistrsko delo z naslovom Filozofija humorja – teorija namere, ki ga je izdelal pod mentorstvom red. prof. dr. Danila Šusterja. V obsežnem magistrskem delu avtor vešče uporabi filozofska pojmovna orodja iz filozofije jezika, estetike, etike pa tudi socialne in politične filozofije ter v prvem delu sistematično predstavi glavna pojasnila iz filozofske zgodovine ukvarjanja s humorjem. V drugem delu argumentirano zagovarja teorijo namere in predstavi lasten štiristopenjski model humornega dejanja. Živo in aktualno magistrsko delo odlikujejo številne, temi primerne, domislice in ponazoritve: šale, jezikovni zdrsi, karikature in primeri iz aktualnih humorističnih praks (stand-up, šale in posnetki na kanalu Youtube).

SLOVENISTIKA: Katja Kotnik za magistrsko delo z naslovom Variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih, govorkah izbranega koroškega narečja, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Melite Zemljak Jontes. Teoretično-empirično magistrsko delo je eno izmed redkih raziskav variantnosti govorjenega jezika v slovenskem prostoru, prva tovrstna pa je za koroška narečja. S sociolingvističnimi polstrukturiranimi intervjuji zaradi študija geografsko mobilnih študentk in študentov, sicer govorcev koroškega mežiškega narečja, so bile raziskane njihove strategije govornega obnašanja. Cilj je bil, opozoriti na povezave med idiolektom ter identiteto, mobilnostjo, prestižnostjo in izkušnjami z rabo lastne govorne varietete v različnih okoliščinah. Študija primera je jasno pokazala, da ne moremo govoriti zgolj o knjižnem oz. neknjižnem jeziku, ampak o širši variantnosti govora glede na socialnopsihološke dejavnike, tudi v povezavi z regionalnim (v raziskavi koroškim) karakterjem.

UMETNOSTNA ZGODOVINA: Jure Donša za magistrsko delo z naslovom Zgodovinska ozadja naročil baročne oltarne opreme cerkva v Cezanjevcih in na Stari Gori, ki ga je izdelal pod mentorstvom doc. dr. Tine Košak in izr. prof. dr. Andreja Hozjana. Magistrsko delo, s katerim je Jure Donša zaključil študij zgodovine in umetnostne zgodovine, poglobljeno analizira zgodovinske okoliščine in naročniške vzgibe pri pridobivanju opreme za dve baročni romarski cerkvi v Pomurju. Delo odlikujejo inovativen interdisciplinarni pristop k analizi patrocinijev in umestitev figur na oltarjih, poglobljena preučitev novoodkritih arhivskih virov, prodorna slogovna analiza oltarjev in oltarne plastike, ki temelji na lastnem terenskem delu v Sloveniji in Avstriji, ter iznajdljiva analiza družbenih povezav, statusa in mreženja naročnikov. Nove ugotovitve o naročilu in avtorstvu glavnega oltarja v Cezanjevcih in o okoliščinah naročila glavnega oltarja na Stari Gori predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnje raziskave altaristike v obravnavanem prostoru.

ZGODOVINA: Veronika Kos za magistrsko delo z naslovom Škotska od reformacije do revolucije s posebnim ozirom na položaj žensk, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Andreja Hozjana in somentorstvom doc. dr. Žiga Omana. Avtorica je učinkovito predstavila zgodnjenovoveško zgodovino Škotske. Omejila se je na burno dobo od pojava tamkajšnje reformacije do t. i. slavne revolucije in podala njen celovit oris. Posebej se je posvetila vladavini Marije Škotske, njenega sinu in naslednika Jakoba VI. Škotskega in I. Angleškega ter naslednjim desetletjem do obnove monarhije v Angliji. Opisala je ključne dogodke, procese, ustroj oblasti in posameznike, ki so oblikovali ter usmerjali takratno Škotsko, sprožili vrsto konfliktov in posledično vplivali na tedanjo škotsko družbo. V delu pa osvetli tudi tematiko, ki je kandidatko posebej zanimala − položaj in vloga žensk.

MIKLOŠIČEVA PRIZNANJA MAGNA CUM LAUDE

Ingrid Marovič (študijsko področje PEDAGOGIKA)

Jasna Verčko (študijsko področje PSIHOLOGIJA)

Larisa Kokol (študijsko področje PSIHOLOGIJA)

Zala Virant (študijski področji GEOGRAFIJA in  SOCIOLOGIJA)

Nastja Prajnč Kacijan (študijski področji ANGLISTIKA in ZGODOVINA)

MIKLOŠIČEVO PRIZNANJE SUMMA CUM LAUDE

Kaja Mujdrica (študijski področji PEDAGOGIKA in ZGODOVINA)

V četrtek, 26. maja 2022, je v Amfiteatru dr. Vladimirja Bračiča potekala osrednja fakultetna slovesnost, posvečena 15-letnici ustanovitve Filozofske fakultete, 35-letnici  univerzitetnih  in 60-letnici njenih višješolskih študijskih programov (povezava do fotografij).

Leto 2021 je bilo za Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru zelo pomembno in tesno povezano z začetki univerzitetnega humanističnega in družboslovnega študija v Mariboru.

Zgodovina fakultete namreč sega v leto 1961, ko je bila 26. junija ustanovljena Pedagoška akademija, namenjena izobraževanju učiteljev na višji stopnji v okviru t. i. predmetnih skupin slovenščina-srbohrvaščina, nemščina-slovenščina in angleščina-slovenščina.
S 60-letno tradicijo se tako ponašajo današnji študijski programi treh oddelkov: Oddelka za anglistiko in amerikanistiko, Oddelka za germanistiko ter Oddelka za slovanske jezike in književnosti.

Petindvajset let kasneje, tj. 12. februarja 1986, so bili z ustanovitvijo Pedagoške fakultete izpolnjeni pogoji, da so višješolski programi prešli v visokošolske. Za nadaljnji razvoj so bili ključni pedagoški dvo- in kasneje tudi enopredmetni študijski programi s področja humanistike, družboslovja in izobraževanja učiteljev, ki so diplomante usposabljali za delo na predmetni stopnji osnovnih in srednjih šol, kar je razlog, da se spomnimo njihove 35-letnice delovanja.

Zavedanje o pomenu raziskovalnega dela, razvoj doktorskega študija in nepedagoških študijskih programov ter njihove vse večje specializacije so bili v letu 2006 temeljni razlogi za preoblikovanje do takrat enotne fakultete v tri samostojne, med katerimi je bila tudi  Filozofska fakulteta  Univerze v Mariboru, ki je tako v letu 2021 praznovala 15-letnico delovanja.

Epidemične razmere v letu 2021 so bile zaradi covida-19 zelo spremenljive glede pogojev za izvedbo javnih prireditev, zato je bil dogodek prenesen v letošnje, bolj predvidljivo leto, ko so začele pohajati moči tudi trdovratnemu virusu.

Vsi trije jubileji so bili obeleženi s podelitvami plaket dosedanjima dekanoma: prof. dr. Marku Jesenšku, izrednemu članu SAZU in prvemu dekanu v letih od 2006 do 2015, in prof. dr. Božidarju Kantetu, ki je fakulteto vodil v letih od 2015 do 2019.

Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Oddelek za germanistiko ter Oddelek za slovanske jezike in književnosti pa so prejeli posebno priznanje za 60-letno tradicijo svojih študijskih programov.

Na slovesnosti so bila že osmič zapovrstjo podeljena tradicionalna fakultetna nagrada  in priznanja, ki jih že od leta 2014 podeljujemo v spomin na velikega jezikoslovca in humanista Franca Miklošiča. Miklošičeva nagrada je priznanje za kakovostno raziskovalno, pedagoško in strokovno delo visokošolskih učiteljev, Miklošičeva priznanja pa nagrade za najboljša magistrska dela študentov, s čimer oboji prispevajo k prepoznavnosti fakultete na raziskovalnih in študijskih področjih humanistike in umetnosti, družboslovja ter izobraževanja učiteljev.

Miklošičevo nagrado za izjemne znanstvenoraziskovalne dosežke v letu 2021 je prejel doc. dr. Tibor Rutar, čigar odmevni raziskovalni vrhunec predstavlja samostojna znanstvena monografija z naslovom Rational Choice and Democratic Government: A Sociological Approach, ki je v letu 2021 izšla pri ugledni mednarodni založbi Routledge. V zadnjih petih letih je objavil še tri druge samostojne znanstvene monografije in večje število znanstvenih člankov v priznanih mednarodnih revijah. V svojih delih se na izjemno razumljiv in prepričljiv način loteva najzahtevnejših socioloških tem, ki se raztezajo od temeljnih epistemoloških in metodoloških vprašanj do temeljnih vprašanj historične sociologije ter historičnega materializma. S svojim celotnim raziskovalnim opusom zadnjih petih let je postal najuspešnejši raziskovalec na področju sociologije v Sloveniji.

Miklošičeva priznanja za nadpovprečno kakovostna magistrska dela je prejelo devet študentov na študijskih področjih:

SOCIOLOGIJA: Timotej Fafulić za magistrsko delo z naslovom Zgodovinsko-sociološka analiza tržnega socializma v Jugoslaviji, 1965–1972, ki ga je izdelal pod mentorstvom red. prof. dr. Gorazda Bajca in doc. dr. Tiborja Rutarja. Delo poglobljeno in interdisciplinarno analizira družbene pogoje in posledice 7-letnega obdobja jugoslovanske tržne reforme in povezanih prelomnih dogodkov, upoštevaje liberalizacijo ter razredne in ideološke konflikte. Avtor je analizo jugoslovanskih in tujih časniških besedil pretanjeno združil z idiografsko historično deskripcijo in nomotetsko sociološko teoretsko analizo in sintezo raznovrstne relevantne znanstvene literature ter tako izvirno pojasnil razloge za jugoslovansko tržno reformo in njene družbene posledice.

GERMANISTIKA: Tanja Mencigar za magistrsko delo z naslovom Geographische Namen in Reiseführern für Burgen- und Schlösserstraße / Geografska imena v turističnih vodnikih za Cesto gradov, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Alje Lipavic Oštir. V magistrskem delu je raziskana raba endonimov in eksonimov v različnih kategorijah geografskih imen na področju tako imenovane Ceste gradov na Češkem, kot je predstavljena v treh nemških turističnih vodnikih. Izsledki analize kažejo na pomanjkanje zastavljenih meril in številne nedoslednosti na področju tako čeških kot tudi zgodovinsko pogojenih nemških imen. Rezultati dela temeljijo na poglobljeni primerjavi relevantnih študij, konkretna priporočila za uporabo tovrstne kategorije onomastičnih imen v vodnikih za Cesto gradov v Sloveniji pa so zaradi odlične in dodelane metodologije širše uporabna.

PSIHOLOGIJA: Vesna Vrečko Pizzulin za magistrsko delo z naslovom Značilnosti spanja študentov v obdobju uradno razglašene epidemije COVID-19 v Sloveniji: vloga spalne higiene, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Vite Štukovnik in somentorstvom asist. Marine Horvat. Avtorica proučuje spanje slovenskih študentov v obdobju prvega vala epidemije bolezni COVID-19. S pomočjo prečne in dnevniške študije, v kateri so študenti ocenjevali različne parametre svojega spanja in duševnega zdravja, je osvetlila problematiko manj kakovostnega spanja študentov med epidemijo in opozorila na povezavo spanja z duševnim zdravjem ter opredelila higieno spanja kot možen ukrep za doseganje zdravega spanja med študenti med epidemijo. Delo ponuja pomembna znanstvena spoznanja in ukrepe, ki so v luči ohranjanja in doseganja zdravega spanja relevantni tako za raziskovalno skupnost kot tudi za odločevalce in posameznike.

ANGLISTIKA IN AMERIKANISTIKA: Živa Rizmal za magistrsko delo z naslovom Euphemisms in the TV series Grey’s Anatomy and House, M.D.: Analysis of selected episodes/ Evfemizmi v TV-serijah Talenti v belem in Zdravnikova vest: analiza izbranih epizod, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Nade Šabec. Delo obravnava evfemistično besedje v izbranih epizodah dveh ameriških televizijskih serij. Odlikujejo ga aktualen izbor teme, odlično poznavanje strokovne literature in umestitev rezultatov obsežne empirične raziskave v ustrezen teoretični okvir. V poglobljeni in sistematični analizi se avtorica osredini na analizo rabe, strukture in tipologije evfemizmov. Z izvirno interpretacijo rezultatov analize oblikuje relevantne sklepe v leksikološkem, semantičnem in sociolingvističnem smislu. Raba evfemizmov je namreč odraz veljavnih oz. spreminjajočih se družbenih norm v času in prostoru.

PEDAGOGIKA: Laura Kovač za magistrsko delo z naslovom Počutje romskih otrok v osnovni šoli in njihove zaznave odnosov z vrstniki in učitelji, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Mateje Pšunder in somentorstvom doc. dddr. Joce Zurc. Avtorica je na osnovi teoretičnih izhodišč in lastnih izkušenj pri delu z romskimi učenci zasnovala izvirno kvalitativno raziskavo, v središče katere je postavila pogosto prezrti glas predstavnikov romske skupnosti. Raziskava je pokazala, da se romski učenci v šoli sicer počutijo dobro ter pozitivno zaznavajo odnose s slovenskimi vrstniki in učitelji, a se hkrati soočajo z diskriminacijo in med-vrstniškim nasiljem zaradi svoje etnične pripadnosti. Rezultati prinašajo pomembna spoznanja za področje pedagogike in lahko prispevajo k dvigu kakovosti pedagoške prakse pri izobraževanju Romov v Sloveniji.

SLOVENISTIKA: Sarah Jerbic za magistrsko delo z naslovom Izbrana dela Janeza Mencingerja v luči ekokritike, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Jožice Čeh Steger. Avtorica je v magistrskem delu oblikovala model za ekokritiško analizo književnega besedila. Raziskala je ubeseditve ekoloških tem in motivov, različna razmerja literarnih oseb in pripovedovalca z okoljem, rastlinami in živalmi ter predstavila status narave kakor tudi jezikovne podobe narave v izbranem literarnem opusu pisatelja Janeza Mencingerja. Pri tem je upoštevala tematsko, zvrstno in žanrsko raznolikost njegovih besedil. Na različnih besedilnih ravneh je ugotovila prevlado pisateljeve antropocentrične drže, a tudi njegov kritični pogled na posege v okolje. Magistrsko delo tako odpira nov pogled na pisateljeva književna dela.

PREVODOSLOVJE: Ana Marić za magistrsko delo z naslovom The Salacious Side of Shakespeare: Omissions and Paraphrase of Sexual Allusions and Wordplays in Slovene Translations of Romeo and Juliet / Nasladna stran Shakespearja: izbris in parafraziranje spolnih aluzij in besednih iger v slovenskih prevodih Romea in Julije, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. ddr. Natalie Kaloh Vid. Avtorica analizira Shakespearjevo dramsko delo Romeo in Julija. Pri tem angleški izvirnik primerja z dvema izbranima slovenskima prevodoma Župančiča in Jesiha, in sicer na mestih prevajanja opolzkih elementov besedila, ki vključujejo spolne aluzije, sugestivne besedne igre ter vulgarne besede in besedne zveze. Ugotavlja, da izvirno dramsko besedilo vsebuje veliko mero opolzkega besedišča in vulgarnih izrazov, ki so bili v obeh prevodih sistematično cenzurirani. Obravnavana tematika magistrskega dela odpira drugačne, doslej še neraziskane, interpretativne možnosti Shakespearjevega znamenitega dela.

UMETNOSTNA ZGODOVINA: Nike Duh za magistrsko delo z naslovom Ikonografske posebnosti poslikave v podružnični cerkvi na Sv. Primožu nad Kamnikom – analiza likovnih vzorov, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Mije Oter Gorenčič. Magistrsko delo predstavlja pomemben napredek v raziskavah ene najpomembnejših poznosrednjeveških stenskih poslikav v slovenskem prostoru ter je prva samostojna študija o ikonografskih posebnostih te poslikave in njihovih vzorih. Avtorica je med svojo raziskavo našla ne samo veliko vizualnih virov, ki so najverjetneje sooblikovali likovno izraznost slikarja, marveč tudi več pisnih virov, ki bi lahko vplivali na poslikavo in izbiro motivov. Delo zato predstavlja pomemben doprinos k nadaljnjim raziskavam svetoprimoške poslikave in bo nepogrešljiv vir tudi pri prihodnjih analizah izvora slikarja in delavnice, ki je poslikala cerkev.

ZGODOVINA: Špela Chomicki za magistrsko delo z naslovom Zgodovinski razvoj atletike na Ptuju med letoma 1908 in 2018, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Darka Friša. Delo odlikujeta uporaba in analiza obširnega arhivskega gradiva različnih institucij, osebnih arhivov ključnih akterjev, natančen pregled pomembnih lokalnih časnikov ter kritična analiza ustnih virov. Avtorica je razvoj telovadnih društev, vse od zametkov atletike na Ptuju do danes, pronicljivo povezala in postavila v kontekst ključnih zgodovinskih dogodkov na Slovenskem in v Evropi. Posebna vrednost magistrskega dela je analiza še nepopisanega in neobdelanega obsežnega arhivskega gradiva, ki ga je oblikovala v pomemben znanstveni prispevek ne samo k lokalni zgodovini Ptuja, ampak tudi k širšemu področju slovenske atletike.

Denisu Režonji pa je bilo izročeno priznanje za najboljšo izvirno kratko zgodbo na mednarodnem literarnem natečaju ENERGHEIA 2021.

Slovesni zbor so pozdravili dekan fakultete prof. dr. Darko Friš, rektor univerze prof. dr. Zdravko Kačič, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport izr. prof. dr. Mitja Slavinec in slavnostni govornik Tone Partljič, pisatelj, dramatik, komediograf in nekdanji diplomant Pedagoške akademije.

Prireditev je moderiral Stane Kocutar, temperamentni glasbeni program pa izvedla Goran Bojčevski in Andraž Frece.

7. slovesna podelitev Miklošičeve nagrade za življenjsko delo in Miklošičevih priznanj za leto 2020 je potekala v ponedeljek, 21. decembra 2020, ob 10. uri v spletnem okolju MS Teams (povezava videoposnetka).

Po tradiciji nagrado in priznanja podelimo na prireditvi ob dnevu fakultete, ki smo jo letos zaradi epidemioloških razmer selili v virtualno okolje, sicer z enomesečnim zamikom.
Miklošičevo nagrado za profesorje in Miklošičevo priznanje študentom za najboljša in nadpovprečna magistrska dela kot najvišja priznanja Filozofske fakultete UM smo poimenovali po največjem slovenskem jezikoslovcu in slavistu vseh časov Francu Miklošiču. S svojim vsestranskim delovanjem pooseblja poslanstvo fakultete, ki je izobraževalno in raziskovalno delovanje v duhu intelektualne širine, humanističnih vrednot in aktivnega državljanstva.
Slavnostna govornika sta bila dekan prof. dr. Darko Friš in rektor prof. dr. Zdravko Kačič, ki je v svojem nagovoru izpostavil, da so nagrajena magistrska dela študentk nastajala ali se zaključevala v času prvega vala koronavirusne bolezni, vendar ob pomoči ter predanem delu mentorjev in somentorjev opazno presegajo standarde zaključnih del, saj v vsebinskem smislu obravnavajo najaktualnejše teme, v katerih razkrivajo odnos družbe do cepljenja, kaj pomeni izgorevanje na delovnem mestu in kako jo premagati, prinašajo veliko aplikativnih in koristnih raziskav s področja poučevanja tujega jezika stroke, prinašajo izsledke o oblikah poučevanja na univerzi, predstavljajo dejavnike, ki vplivajo na prevajalske veščine, razkrivajo odražanje spolne identitete v jeziku in nenazadnje prispevajo k ohranjanju jezikovne in kulturne identitete slovenstva v skrajnih vzhodnih slovenskih narečjih ter predstavljajo umetniške instalacije v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem.
Poseben poudarek pa velja letošnji Miklošičevi nagrajenki, ki je s svojim delovanjem pustila pomemben in prepoznavan pečat na področju starejše umetnostne dediščine in sodobne likovne produkcije severovzhodne Slovenije ter tako s predanim pedagoškim delom, organizacijo razstav in konferenc pomembno doprinesla k poznavanju umetnosti in humanistike, ki sta identitetni prvini filozofske fakultete znotraj Univerze v Mariboru.

Prireditev je moderiral g. Stane Kocutar, glasbeni program na videoposnetku pa je prispevala skupina Vasko & The Uncles from The Dark.

KRATKE UTEMELJITVE NAGRAJENCEV

MIKLOŠIČEVA NAGRADA

Prejemnica Miklošičeve nagrade Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v letu 2020 za življenjsko delo je izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki,

ki je na svoji poklicni poti bistveno zaznamovala znanstvenoraziskovalno, muzejsko, galerijsko in pedagoško dejavnost na področju umetnostne zgodovine v Sloveniji. Po zaključenem študiju se je zaposlila kot kustosinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj, ki ga je v letih 1997-2000 tudi vodila. V študijskem letu 1992/1993 je pričela predavati na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, leta 2001 pa se je na univerzi tudi redno zaposlila. Z željo po zapolnitvi primanjkljaja na področju umetnostnozgodovinskih raziskav in poznavanja starejše umetnostne dediščine ter sodobne likovne produkcije na območju severovzhodne Slovenije je pristopila k ambicioznemu projektu vzpostavitve študija umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Oddelek je prve študente sprejel v študijskem letu 2009/2010. Dr. Marjeta Ciglenečki je vse do upokojitve leta 2017 stremela k čim večji kakovosti študija umetnostne zgodovine, svoja predavanja je vselej zasnovala zanimivo in dinamično, v njih pa ni ponujala le temeljnih znanj, temveč se je pogosto navezovala tudi na aktualno dogajanje v stroki in družbi. Kot predstojnica in predavateljica je bila vselej na voljo sodelavcem in študentom.
Kot prodekanica za študijsko dejavnost je bila vključena v delovanje Filozofske fakultete in se je ves čas svojega pedagoškega dela zavedala pomena promocije, ne le študija umetnostne zgodovine, Filozofske fakultete in Univerze v Mariboru, temveč tudi umetnosti v širši javnosti. Organizirala je številne razstave in v galerijsko delo vpeljala študente. Njeno pedagoško delo je bilo odličen primer povezovanja teorije in prakse.
Dr. Marjeta Ciglenečki je s svojim obsežnim znanstvenim in strokovnim opusom pomembno obogatila vedenje o srednjeevropski umetnosti, s predanim pedagoškim delom, organizacijo razstav in konferenc pa pomembno doprinesla k poznavanju umetnosti in ugledu Filozofske fakultete ter Univerze v Mariboru.

MIKLOŠIČEVO PRIZNANJE

Osem študentk, prejemnic Miklošičevih priznaj Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v letu 2020, prihaja z naslednjih študijskih področij:

SOCIOLOGIJA: Monika Lamot za magistrsko delo z naslovom Dejavniki stališč do cepljenja po svetu in v Sloveniji: raziskava mešanih metod, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Andreja Kirbiša.
Magistrsko delo predstavlja teoretično in empirično raziskavo ene osrednjih družbenih in s tem socioloških in javnozdravstvenih problematik na področju preprečevanja nalezljivih bolezni. Delo posega na v Sloveniji sorazmerno neraziskano področje in predstavlja samostojno in izvirno raziskovalno delo, ki ga odlikuje poglobljena kvantitativna in kvalitativna analiza dejavnikov stališč do cepljenja. Delo predstavlja pomemben doprinos k sociološki znanosti in javnozdravstvenemu razumevanju problematike cepljenja proti nalezljivim boleznim.

GERMANISTIKA: Barbara Žibret za magistrsko delo z naslovom Sprachliche Interferenzen in schriftlichen Texten von Geschichtsstudierenden und Vorschläge zur Fehlertherapie / Jezikovne interference v pisnih besedilih študentov zgodovine in predlogi za terapijo napak, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Brigite Kacjan.
Na strokovnem področju zgodovinskih ved je znanje nemščine nujno potrebno, se pa pri študentih na tem področju kažejo vrzeli, ki se v njihovih pisnih besedilih manifestirajo kot ponavljajoče se jezikovne napake in interference. V teoretičnem delu se je avtorica posvetila procesom učenja in napakam ter opredelila relevantne pojme. V empiričnem delu raziskave je s pomočjo analize obsežnega korpusa besedil določila najbolj izstopajoče vrzeli in iz ugotovitev izpeljala didaktične predloge za odpravo določenih vrst jezikovnih napak pri pisanju v splošnem in strokovnem tujem jeziku nemščini.

PSIHOLOGIJA: Barbara Sopčić za magistrsko delo z naslovom Delati znamo – kaj pa počivati? Okrevanje po delu z vidika psiholoških izkustev in endokrinega delovanja ter njegov pomen pri razvoju izgorelosti, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Sare Tement.
Magistrsko delo naslavlja psihološke in fiziološke vidike počitka po delu, njuno medsebojno povezanost in pomen pri razvoju izgorelosti. S pomočjo večdnevne raziskave, v kateri so zaposleni ocenjevali kakovost počitka in spremljali raven kortizola, avtorica ugotavlja ključno vlogo počitka pri utrujenosti, kakovosti spanca in endokrinem delovanju ter razkriva pomemben odnos med počitkom po delu in izgorelostjo. Delo predstavlja izvirni doprinos k znanstveni literaturi, širšo javnost in delodajalce pa opozarja na pomen počitka pri ohranjanju zadovoljstva in zdravja pri delu.

ANGLISTIKA/AMERIKANISTIKA: Tina Ritlop za magistrsko delo z naslovom Linguistic Analysis of Expressing Gender, Gender Identity, Gender Inclusiveness, and Gender Neutrality in the in Context of the Transgender Phenomenon in Contemporary English and Slovene Language / Lingvistična analiza izražanja spola, spolne identitete, spolne inkluzivnosti in spolne nevtralnosti v sodobnem angleškem in slovenskem jeziku, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Michelle Gadpaille in somentorstvom doc. dr. Katje Plemenitaš.
V magistrskem delu Tina Ritlop primerja izražanje spola v slovenščini in angleščini ter ponudi izvirne predloge za jezikovne inovacije. Izjemna vrednost njene teze je v tem, da prinaša poglobljeno študijo zastavljenega problema, ki pomembno prispeva k znanstveni obravnavi jezika in spola v medkulturnem kontekstu. Magistrsko delo tako vsebuje temeljit pregled terminologije o spolu in osvetli pojav transspolnosti ter problema z zaimki, ki izhaja iz tega pojava. Na podlagi ugotovitev avtorica dosledno poda racionalne predloge za izražanje, utemeljene na pravičnosti.

PEDAGOGIKA: Sabina Ograjšek za magistrsko delo z naslovom Inovativne in prožne oblike poučevanja in učenja v različnih študijskih programih Univerze v Mariboru, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Milene Ivanuš Grmek.
V magistrskem delu je kandidatka proučevala zelo aktualno tematiko, to je visokošolski pouk z vidika študentov. V teoretičnem delu je predstavila visokošolski pouk v Republiki Sloveniji, v empiričnem delu pa raziskavo, ki jo je izvedla na vzorcu študentov Univerze v Mariboru. Ugotovila je, da so prožne oblike učenja in poučevanja pri visokošolskem pouku na Univerzi v Mariboru sicer prisotne, vendar obstaja še veliko priložnosti za izboljšanje visokošolskega pouka. Kandidatka je rezultate raziskave predstavila in razložila z ustrezno mero kritičnosti.

SLOVENISTIKA: Barbara Zakocs za magistrsko delo z naslovom Besedje iz tematskega polja sadovnjak, vrt in polje v gornjeseniškem govoru, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Mihaele Koletnik.
Magistrsko delo Barbare Zakocs, ki prinaša izsledke ciljne besedoslovne raziskave na primeru še neraziskanega tematsko zamejenega besedja iz porabskega gornjeseniškega govora, je odličen in pomemben raziskovalni dosežek, ki predstavlja dragocen doprinos k ohranjanju bogate slovenske jezikovne kulturne dediščine in k prizadevanjem dialektologov, da bi s popisi narečnega strokovnega besedja omogočili primerjavo med posameznimi terminološkimi sestavi v slovenskem narečnem prostoru, kar bi pripomoglo k uresničitvi zamisli o tematskih terminoloških narečnih slovarjih.

PREVODOSLOVJE: Nika Blagne za magistrsko delo z naslovom Vpliv slušne lateralizacije na uspešnost pri simultanem tolmačenju števil, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Simona Zupana in somentorstvom lekt. Doctor of Philosophy, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, Sare Orthaber.
Nika Blagne je v magistrskem delu obravnavala vpliv slušne lateralizacije na uspešnost pri simultanem tolmačenju števil. V ospredju njene raziskave je bilo vprašanje, ali in kako izbira strani ali ušesa, s katerim tolmač posluša izhodiščni govor, vpliva na njegovo uspešnost pri tolmačenju števil. Rezultati so pokazali, da je simultano tolmačenje uspešnejše, če tolmač govor posluša le z enim ušesom, vendar ne nujno desnim, ki je neposredno povezano z levo možgansko hemisfero. Povezave z dominantno roko pri tem ni bilo mogoče ugotoviti, je pa raziskava potrdila, da sočasno vizualni prikaz števil poveča uspešnost pri tolmačenju.

UMETNOSTNA ZGODOVINA: Deja Bečaj za magistrsko delo z naslovom Gledalec, objekt in prostor: instalacija v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Katarine Mohar.
Delo obsega prvo celostno predstavitev umetniške zvrsti instalacije na Slovenskem. Pri tehtno argumentirani predstavitvi njenega zgodovinskega razvoja avtorica izhaja iz teorije, ki jo prepričljivo povezuje s konkretnimi deli domačih umetnikov, razreši pa tudi vprašanje terminologije. Posebej dragocena je analiza del vidnejših slovenskih umetnikov 2. polovice 20. stoletja, katerih ustvarjanje je povezano s pristopi, značilnimi za instalacijo. Metodološko zrelo, samostojno delo predstavlja izviren doprinos k stroki in pomembno zapolnjuje vrzel v razumevanju novejše likovne produkcije pri nas.

Posebej bo izrečena zahvala trem sodelavcem red. prof. dr. Marjanu Krašni, Petru Zrinskemu in Marku Nikoliću, ki so po preusmeritvi dela na daljavo zaradi epidemije koronavirusne bolezni pomagali pri vzpostavljanju sistema MST ter izvedli številna skupinska in individualna izobraževanja za pedagoške in strokovne sodelavce Filozofske fakultete UM.

Dan Filozofske fakultete, Miklošičeva priznanja in Miklošičeva nagrada (galerija slik)

V sredo, 20. 11. 2019, smo na Filozofski fakulteti obeležili Dan Filozofske fakultete UM.
Vsakoletna svečanost je povezana z rojstnim datumom največjega slovenskega slavista vseh časov Francem Miklošičem, zato na ta dan na fakulteti podeljujemo Miklošičevo nagrado visokošolskemu učitelju in Miklošičeva priznanja študentom.
Letošnja prejemnica Miklošičeve nagrade za izjemno uspešno pedagoško in strokovno delo je bila red. prof. dr. Michelle Gadpaille z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko. Tradicionalno smo podelili še šest Miklošičevih priznanj študentom za izjemna in nadpovprečna magistrska dela. Hkrati pa podelili tudi pet priznanj sodelavcem za njihov izjemen prispevek k ugledu in prepoznavnosti fakultete v letu 2019.

KRATKE UTEMELJITVE NAGRAJENCEV

MIKLOŠIČEVA NAGRADA

Miklošičevo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v letu 2019 za izjemno uspešno pedagoško in strokovno delo prejme red. prof. dr. Michelle Gadpaille.
Ime prof. dr. Michelle Gadpaille je po obsegu in raznovrstnosti kot tudi po poglobljenosti in vrhunskosti posameznih dosežkov močno prepoznavno na področju kanadskih študij. Bogato znanstveno in strokovno delo že prek 20 let njenega pedagoškega delovanja pomembno prispeva k pozitivni promociji poučevanja angleške književnosti in jezika na Univerzi v Mariboru, v Sloveniji in širši regiji. S svojim ustvarjalnim in predanim delom z izkušnjami, ki jih nesebično deli tako s študenti kot s kolegi, neprecenljivo bogati pedagoško in strokovno delo fakultete.

MIKLOŠIČEVO PRIZNANJE za leto 2019 je prejelo 6 študentov z naslednjih študijskih področij.

Na študijskem področju SOCIOLOGIJA je prejela Urška Javornik za magistrsko delo z naslovom Analiza antideložacijskega programa društva Kralji ulice v Mariboru, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Andreja Natererja.
Magistrsko delo predstavlja prvo poglobljeno študijo primera enega od antideložacijskih programov, ki so v slovenskem prostoru sicer prisotni, vendar so neraziskani in posledično omejeni v učinkovitosti. Avtorica je skozi obsežno teoretično in poglobljeno empirično obravnavo fenomena prišla do rezultatov, ki so zaradi svoje relevantnosti in strokovne utemeljenosti neposredno vplivali na nadgradnjo antideložacijskega programa društva Kralji ulice, kar ob akademski odličnosti predstavlja tudi dober primer povezovanja stroke s prakso.

Na študijskem področju GERMANISTIKA je prejela Sara Majcen za magistrsko delo z naslovom Deutsche und slowenische phraseologische Terminologie im Kontrast – Ein Ansatz zur Normierung und Vereinheitlichung/Nemška in slovenska frazeološka terminologija v kontrastu – zasnova za normiranje in poenotenje, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Vide Jesenšek.
Magistrsko delo obravnava slovensko in nemško frazeološko terminologijo ter temelji na obsežnem empiričnem gradivu, ki ga je avtorica zbrala, pomensko opisala in sistematično uredila. Delo je v celoti izvirno in bo v prihodnje nepogrešljivo pri oblikovanju, sistemizaciji in standardizaciji primerjalne slovensko-tujejezične frazeološke terminologije. Nagrajenka suvereno obvlada teoretske in metodološke pristope na izbranem področju, strokovno pisanje v nemškem jeziku pa obvlada na najvišji stopnji.

Na študijskem področju PSIHOLOGIJA je prejela Nika Robnik za magistrsko delo z naslovom Razkorak med javno in znanstveno podobo izgorelosti, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Sare Tement.
Magistrsko delo raziskuje razkorak med javnim poročanjem in dejanskimi znanstvenimi izsledki o izgorelosti. Z analizo zapisov v spletnih medijih delo razkriva številna področja neujemanja glede simptomov izgorelosti in učinkovite terapevtske obravnave. Nalogo odlikuje izvirni raziskovalni pristop, po družbeni relevantnosti pa je edinstvena v slovenski psihološki literaturi. Strokovnjake, novinarje in širšo javnost ozavešča o izgorelosti, ponuja smernice za ustrezno medijsko poročanje ter opozarja na negativne posledice zavajajočih in neustreznih sporočil.

Na študijskem področju ANGLISTIKA/AMERIKANISTIKA je prejela Nina Balažek za magistrsko delo z naslovom Secret Botanical Language in Slovene Translations of Chosen Works by William Shakespeare: Analysis of the Original and Translations/Botanično izrazje v slovenskih prevodih izbranih del Williama Shakespearja: analiza izvirnika in prevodov, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Michelle Gadpaille.
Opravljena analiza slovenskih prevodov Shakespearjevih del z vidika pravilnosti botanične terminologije, njene estetske ter dramske ustreznosti je odkrila številna neskladja med prevodi in tudi veliko napak v njih. Interdisciplinarna in medkulturna tema povezuje slovenske in angleške literarne študije, stilistiko, prevodoslovje in botaniko. Argumentacija v magistrskem delu upošteva subtilne razlike med posameznimi prevodi in uspešno izbira najustreznejše med njimi. Zato predstavlja izviren prispevek k slovenski znanosti na področju dramatike in kontrastivnega prevodoslovja.

Na študijskem področju PEDAGOGIKA je prejela Doris Sorgar za magistrsko delo z naslovom Značilnosti japonskega izobraževalnega sistema v luči primerjave s slovenskim, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Edvarda Protnerja.
Magistrsko delo je odličen primer raziskave s področja primerjalne pedagogike, ki japonsko šolstvo proučuje v širšem pedagoškem, pa tudi relevantnem družbenem, zgodovinskem, sociološkem in kulturnem kontekstu, z jasno zavestjo, da posameznih tujih izobraževalno- sistemskih in pedagoško-didaktičnih rešitev ni mogoče mehanično prenašati v domače šolsko okolje. Delo odlikuje logična strukturiranost, korektna uporaba znanstvenega aparata, jezikovna urejenost ter bogata bibliografija. Gre za najbolj vsestranski opis japonskega šolskega sistema v domači strokovni in znanstveni literaturi.

Na študijskem področju SLOVENISTIKA je prejel Nejc Fekonja za magistrsko delo z naslovom Besedilne vrste na področju zavarovalništva, ki ga je izdelal pod mentorstvom izr. prof. dr. Mire Krajnc Ivič.
Področje besedilnih skupin je v slovenistiki slabo raziskano. Magistrsko delo zato skuša zapolniti to vrzel, saj prinaša predlog skupinjenja besedil zavarovalništva in podrobno vsebinsko ter strukturno analizo prvin dveh za zavarovalništvo temeljnih besedilnih vrst, to sta zavarovalna polica in oglas. Zavarovalna polica kot zavarovalniškoposlovalno besedilo predstavlja besedila jedrnega območja, oglas pa mejno področje. Magistrsko delo predstavlja eno prvih tovrstnih besediloslovnih analiz pri nas, kar je od avtorja zahtevalo veliko mero samostojnosti.

Priznanje Filozofske fakultete za izjemen prispevek k ugledu in prepoznavnosti fakultete v letu 2019 so prejeli:

Red. prof. dr. Andrej Rahten za mednarodno prepoznaven raziskovalni opus. Red. prof. dr. Andrej Rahten je eden najpronicljivejših in najprodornejših raziskovalcev politične zgodovine ustavne dobe Habsburške monarhije. V zadnjem desetletju je bilo težišče njegovih raziskav na zadnjih desetletjih obstoja podonavske državne tvorbe. Vrh njegovih raziskav pa so bile znanstvene monografije o odmevih balkanskih vojn v slovenski politiki tik pred prvo svetovno vojno, o ozadjih atentata na prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu leta 1914 in predvsem o slovenski politiki v obdobju zadnjega habsburškega cesarja Karla I., v kateri je predstavil pestro paleto načrtov za preustroj monarhije in kompleksno slovensko slovo od nje. S svojimi izsledki je kot zgodovinar pomembno obogatil tudi srednjeevropsko zgodovinopisje, kar je z izvolitvijo za dopisnega člana potrdila tudi Avstrijska akademija znanosti.

Uredniki in avtorji vsebinsko ter oblikovno dovršene monografije Mariborski župani (1850-1941): snovalci sodobnega mesta ob Dravi. Monografija predstavlja v slovenskem prostoru redek poskus celovite predstavitve vodilnih predstavnikov mestne oblasti, njihovega življenja in delovanja. Izjemna vrednost tega kolektivnega dela je razkošen in občudovanja vreden nabor slikovnega gradiva. Z vsebinskega vidika pa ne gre le za delo, ki je pomembno za Maribor, marveč predstavlja veliko obogatitev in prispevek k slovenskemu zgodovinopisju. Ob uredniškem delu Darka Friša, Mateje Matjašič Friš in Aleša Mavra so monografijo sooblikovali Stane Granda, Martin Bele, Tone Ravnikar, Roman Mirnik, Andrej Hozjan, Žiga Oman, Aleš Maver, Boštjan Zajšek, Vinko Skitek, Mateja Matjašič Friš, Gregor Jenuš, Gregor Antoličič, Darko Friš, Dragan Potočnik, David Hazemali, Ana Šela, Majda Schmidt Krajnc in Nina Gostenčnik.

Izr. prof. dr. Miran Lavrič in doc. dr. Andrej Naterer za odmevno monografijo Mesto neizpolnjenih pričakovanj: družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja. Monografija vsebuje sistematično izpeljano sociološko, ekonomsko, in sociodemografsko analizo mesta med leti 2000 in 2018. Odlikuje jo natančen in dokumentarno podkrepljen opis sedanjega mestnega trenutka, pogosta neposredna vključitev pogovornih izsekov prebivalcev in zmožnost avtorjev, da mesto in njegove razmere primerjata s primerljivimi mesti v slovenskem ali celo ameriškem okolju. Delo praktično meri mestni utrip in njegovo vitalnost v danem trenutku, zato je priporočeno branje za slehernega Mariborčana, ki ga zanima holističen pogled na svoje mesto ob Dravi.

Zasl. prof. dr. Sergej Flere in izr. prof. dr. Rudi Klanjšek za sociološko izvirni pristop v monografiji Analiza razpada Jugoslavije v luči nacionalizma. Monografija odpira svež in sociološko izvirni pristop, ker razkroj Jugoslavije obravnava s perspektive nacionalizma na ravni elit in političnih institucij. Razpad in oblikovanje novih držav sta po mnenju avtorjev povezana z delujočimi etničnimi bistvi, ki so jih aktivirale krizne razmere. Delo s svojim pristopom pomembno prispeva k znanstvenemu razumevanju vzpona in padca Jugoslavije ter hkrati sproža tudi temeljno vprašanje, kakšne so možnosti preživetja multinacionalnih in multietničnih skupnosti.

Izr. prof. dr. Vlasta Kučiš za večletno uspešno vodenje mednarodne mreže TRANS. Izr. prof. dr. Vlasta Kučiš je od študijskega leta 2012/2013 koordinatorica mednarodne mreže Trans v okviru mreže Ceepus, v kateri danes poleg Oddelka za prevodoslovje Filozofske fakultete sodeluje več kot 19 univerz iz srednje in jugovzhodne Evrope. V ospredje mreže postavlja razpravo o pomenu prevajanja in tolmačenja v sodobni družbi ter medkulturnem dialogu, spodbuja mobilnost profesorjev in študentov, hkrati pa vsako leto prireja odmevno mednarodno prevodoslovno akademijo Trans, na kateri sodelujejo študenti iz različnih držav in številni mednarodno uveljavljeni predavatelji, na prevajalskih delavnicah pa sodelujejo prevajalci iz Evropskega parlamenta. Zaradi njenega predanega organizacijskega in strokovnega dela sta Oddelek za prevodoslovje in Filozofska fakulteta postala prepoznavno središče na področju medkulturne komunikacije, prevajanja in tolmačenja.

Posebne čestitke pa smo izrekli kolegicama z Oddelka za geografijo:
red. prof. dr. Karmen Kolnik za prejeto priznanje Blaža Kocena za življenjsko delo in
izr. prof. dr. Lučki Lorber za prejeto visoko priznanje Univerze Palacky v Olomoucu v znak odličnega sodelovanja v mreži Georegnet v okviru programa mobilnosti CEEPUS.

Prireditev je z izročitvijo nagrad in priznanj počastil prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru red. prof. dr. Zoran Ren, za odličen glasbeni program pa je poskrbela glasbena skupina Piazzolleky.

Maribor, 21. 11. 2019

Red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik,
predsednica Komisije za podelitev Miklošičevih nagrad in priznanj

Miklošičeva nagrada (galerija slik)

PETA PODELITEV MIKLOŠIČEVE NAGRADE IN PRIZNANJ

V torek, 20. 11. 2018, smo na Filozofski fakulteti drugič obeležili Dan Filozofske fakultete UM. Svečanost smo združili s podelitvijo Miklošičeve nagrade, ki jo letos za izjemne znanstvenoraziskovalne dosežke prejme red. prof. dr. Jožica Čeh Steger, posebno nagrado ob prazniku fakultete pa je letos podeljena red. prof. dr. Karmen Teržan Kopecky za življenjsko delo in prispevek k razvoju, uveljavitvi ter ugledu fakultete v mednarodnem prostoru.
Tradicionalno smo podelili še osem Miklošičevih priznanj študentom za izjemna in nadpovprečna magistrska dela in štiri študente promotorje nagradili s knjigami. Hkrati pa izkoristili tudi priložnost, da smo se z jubilejnimi priznanji spomnili še sodelavcev, ki so letos praznovali 10-, 20- ali 30-letno zvestobo istemu delodajalcu, tj. Univerzi v Mariboru.

KRATKE UTEMELJITVE NAGRAJENCEV

MIKLOŠIČEVA NAGRADA

Miklošičevo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v letu 2018 za izjemne znanstvenoraziskovalne dosežke je prejela red. prof. dr. Jožica Čeh Steger.
Red. prof. dr. Jožica Čeh Steger je v slovenističnem prostoru doma in v tujini prepoznavna kot največja današnja avtoriteta na področju raziskovanja slovenske moderne, ekspresionizma in socialnega realizma, literarnih interferenc slovenske in avstrijske moderne ter teorije metafore; v zadnjem času tudi ekokritike, na področju katere je v slovenskem prostoru dalj časa orala ledino. Svoj odmeven in bogat znanstveni opus je vsa leta predano posredovala mlajšim generacijam slovenistov ter tako ustvarila vrsto strokovno radovednih in razmišljujočih mladih strokovnjakov.

NAGRADA OB DNEVU FILOZOFSKE FAKULTETE UM

Red. prof. dr. Karmen Teržan Kopecky kot germanistka, utemeljiteljica mariborskega prevodoslovja in soutemeljiteljice Filozofske fakultete UM pušča globoke sledi ne le v mariborskem, ampak tudi širšem slovenskem in evropskem univerzitetnem prostoru. Odmevnost njenega dela pri čezmejnem povezovanju tako na medkulturni kot med univerzitetni ravni je prepričala tudi avstrijsko ministrstvo za umetnost in kulturo, ki jo je kot prvo Slovenko odlikovalo z najvišjim avstrijskim priznanjem države Avstrije – avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost.

ZAHVALNI LISTINI

Sta bili podeljeni Prvi gimnaziji Maribor in Osnovni šoli Pesnica za skupno sodelovanje pri pripravi odmevne razstave o Cankarjevem življenju in delu, ki je pomembno prispevalo k strokovnemu povezovanju z okoljem in ugledu Filozofske fakultete UM.

MIKLOŠIČEVO PRIZNANJE za leto 2018 je prejelo 8 študentov z naslednjih študijskih področij.

Na študijskem področju za študijsko področje ANGLISTIKA/AMERIKANISTIK je prejela Urška Marinšek za magistrsko delo z naslovom Manjšalnice v treh slovenskih prevodih Hamleta: kontrastivna analiza izvirnika in prevodov (Diminutives in Three Slovene Translations of Hamlet: Contrastive Analysis of the Original and the Translations), ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Tomaža Oniča.
Avtorica je pri izbiri magistrske teme smiselno zamejila njen obseg, jo primerno nadgradila in jo ustrezno povezala z dosedanjim raziskovanjem v času študija. Je namreč soavtorica štirih poglavij v znanstvenih monografijah, s prispevki pa je sodelovala na dveh znanstvenih konferencah, na poletni šoli GUSEGG in je tudi sourednica znanstvene monografije na Centru za Interameriške študije Univerze v Gradcu, kjer je trenutno zaposlena. Odlično magistrsko delo je pospremila še z zanimivo in razgibano predstavitvijo, kar z vidika širjena znanja in raziskovalnih rezultatov še zdaleč ni nepomembno.

Na študijskem področju za študijsko področje GEOGRAFIJA je prejela Maja Hadner za magistrsko delo z naslovom Učinki delovanja posameznikov v prostoru, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Vladimirja Drozga.
V njem je avtorica skušala ugotoviti, v koliki meri kraj in način bivanja ter izbrane socialne lastnosti vplivajo na delovanje ljudi v prostoru. Primerjala je posameznike različnega spola, starosti in materialnega položaja, ki bivajo v enodružinskih hišah, v blokih, v mestih, v obmestju in na podeželju. Ugotovila je, da na delovanje ljudi najbolj vplivata starost ter materialni položaj, v omejenem obsegu tudi način bivanja, kraj bivanja pa je manj pomemben. Delo odlikuje jasna struktura, nomotetično in terminološko pravilno formulirane povedi, bogata empirična podlaga ter jasna interpretacija, ki ves čas ostaja v mejah, kakršne določajo zbrani podatki.

Na študijskem področju za študijsko področje GERMANISTIKA je prejela Hana Kapitler za magistrsko delo z naslovom Učiteljeve kompetence v primežu teorije in prakse, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Saše Jazbec in somentorstvom red. prof. dr. Janeza Skele.
Poklic učitelja (tujega jezika angleščine in nemščine) je posebna kombinacija čustvenih, osebnostnih, vedenjskih, pedagoških in strokovnih dejavnikov in je zaradi sprememb in različnih teženj družbe vedno znova postavljen pred nove izzive. Teoretični del naloge je sinhroni pregled konstrukta »učiteljeve kompetence in osebnostne lastnosti«, ki je v empiričnem delu na osnovi zbranih narativnih opisov idealnega učitelja v procesu izobraževanja s kvalitativno vsebinsko analizo reflektiran z vidika udejanjanja teoretskih konceptov kompetenc v praksi. Delo je pomemben prispevek za diskusije o konceptih izobraževanja uspešnih sodobnih učiteljev tujega jezika.
Na študijskem področju za študijsko področje PEDAGOGIKA je prejela Valerija Kašnik za magistrsko delo z naslovom Uporaba spletnega socialnega omrežja Facebook v izobraževalne namene, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Mateje Pšunder in mentorstvom izr. prof. dr. Andreja Kirbiša.
Avtorica je preučila uporabo spletnega socialnega omrežja Facebook v vsakdanjem življenju študentov na Univerzi v Mariboru, še posebej v okviru izobraževalnega procesa in njihovih učnih dosežkov. Poleg pozitivnih vidikov uporabe spletnih socialnih omrežij, vključno s Facebookom, je kritično izpostavila tudi njihove pomanjkljivosti in možne negativne vidike. Umestitev magistrskega dela na dve znanstveni področji mu daje interdisciplinarno znanstvenoraziskovalno vrednost, ima pa tudi pomembne praktične in širše družbene implikacije.

Na študijskem področju PSIHOLOGIJA je prejel Nejc Plohl za magistrsko delo z naslovom Koristi psihološko ciljanih strategij v kontekstu socialnega marketinga: kognitivni in socialnopsihološki izidi, ki ga je izdelal pod mentorstvom doc. dr. Bojana Musila.
Delo nadgrajuje v zadnjih letih zelo odmevne raziskave na področju psihologije, ki se usmerjajo v preučevanje povezav med dejavnostmi posameznikov na spletnih socialnih omrežjih in njihovimi psihološkimi značilnostmi. Z namenom preverjanja učinkovitosti psihološko ciljanih strategij v novem kontekstu socialnega marketinga, v katerem so naslovljene teme, od katerih ima korist širša skupnost ali družba kot celota, sta bili izvedeni dve eksperimentalni študiji, kar že količinsko izpričuje kompleksno zastavljeno raziskovanje, ki je hkrati dovršeno metodološko izpeljano.

Na študijskem področju SLOVENISTIKA je prejela Tina Kraner za magistrsko delo z naslovom Dvokulturnost in medkulturnost na avstrijskem Koroškem, s posebnim ozirom na delo Florjana Lipuša, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Silvije Borovnik.
V delu se je lotila fenomenov dvokulturnosti in medkulturnosti v Lipuševi literaturi. Pri tem se je naslonila na literarnozgodovinska dela mnogih slovenskih in tujih znanstvenikov in znanstvenic. Na osnovi njihovih izhodišč je oba pojma opredelila, ukvarjala pa se je tudi s fenomenom dvojezičnosti v literaturi. Vso Lipuševo literaturo, ki zaradi modernističnih postopkov predstavlja zahtevno branje, je analizirala glede na izražanje dvokulturnosti in medkulturnosti na tematski, motivni in jezikovno-slogovni ravni. Delo je napisano senzibilno in z vso potrebno natančnostjo.

Na študijskem področju SOCIOLOGIJA je prejela Sara Babič za magistrsko delo z naslovom Nasilje za štirimi stenami: ko mladostnik izvaja nasilje nad starši, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Ksenije Domiter Protner.
Delo je teoretsko in empirično poglobljena študija do sedaj slabo poznane in v Sloveniji empirično neraziskane problematike nasilja mladostnikov nad starši. Izvedena raziskava je izvirno znanstveno raziskovalno delo s področja sociologije in predstavlja pomemben prispevek k razumevanju obravnavane problematike ter z njo povezanih družbenih pojavov. Odličnost magistrskega dela se kaže tudi v samorefleksiji, predlogih izboljšav in odpiranju novih raziskovalnih vprašanj.

Na študijskem področju ZGODOVINA je prejel Janez Osojnik za magistrsko delo z naslovom Velika Britanija in Koroška, 1918-1920, ki ga je izdelal pod mentorstvom red. prof. dr. Darka Friša in somentorstvom izr. prof. dr. Gorazda Bajca.
V delu je na podlagi kritične analize primarnih virov iz londonskega osrednjega arhiva na izviren način prikazal eno izmed najpomembnejših poglavij sodobne slovenske zgodovine. Dosedanje študije o koroškem vprašanju namreč niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed najpomembnejših držav pri zapletenem oblikovanju ureditve Evrope in sveta po prvi svetovni vojni. Delo, utemeljeno z znanstvenimi metodami, predstavlja pomembno novost za zgodovinopisje na Slovenskem in tudi v tujini.

Knjižne nagrade za najbolj aktivne študentke promotorke Filozofske fakultete v študijskem letu 2017/2018 so prejele Lucija Dežan, Janja Forstner, Leona Nikolaš in Naja Gajzer, posebne čestitke ob doseženi prvi nagradi na mednarodnem literarnem natečaju za kratko zgodbo ENERGHEIA 2018 pa so bile izrečene še študentki Tanji Špes.

Prireditev je z izročitvijo nagrad in priznanj počastil rektor Univerze v Mariboru red. prof. dr. Zdravko Kačič, kulturni program pa izvedla glasbena skupina CODA BAND.

Red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik,
predsednica Komisije za podelitev Miklošičevih nagrad in priznanj

Miklošičeva nagrada (galerija slik)

ČETRTA PODELITEV MIKLOŠIČEVE NAGRADE IN PRIZNANJ TER PRVA OBELEŽITEV DNEVA FILOZOFSKE FAKULTETE OB 10-LETNICI DELOVANJA

V ponedeljek, 20. 11. 2017, smo na fakulteti prvič obeležili Dan Filozofske fakultete, ki je povezan z desetletnico našega delovanja in si želimo, da preraste v tradicionalni fakultetni dogodek. Svečanost smo združili s podelitvijo Miklošičeve nagrade, ki jo je letos za življenjsko delo in prispevek k uveljavitvi in ugledu fakultete prejel red. prof. dr. Nenad Miščević, posebno nagrado ob prazniku fakultete pa smo podelili izr. prof. Martinu Kramarju za njegov izjemen prispevek k razvoju pedagoške stroke. Nagradi imata simbolni pomen za fakulteto kot institucijo, ki svojo sedanjost in prihodnost gradi na znanstvenoraziskovalnem in izobraževalnem področju. Tradicionalno smo podelili še sedem Miklošičevih priznanj študentom za izjemna in nadpovprečna magistrska dela. Hkrati pa izkoristili tudi priložnost, da smo se z jubilejnimi priznanji zahvalili še sodelavcem, ki so letos praznovali 10-, 20- ali 30-letno zvestobo istemu delodajalcu, tj. Univerzi v Mariboru.

Zato se zdi, da bi ob desetletnici fakultete, ki ima za svoje poslanstvo razvijati znanstvenoraziskovalno in izobraževalno delo na področju humanističnih, družboslovnih in izobraževalnih ved, ne mogli najti primernejšega dne za svoj praznik. Priznanja, ki jih fakulteta podeljuje so namreč poimenovana po človeku, ki je v sebi družil moč politika z vizijo Zedinjene Slovenije, moč znanstvenika, slavista in jezikoslovca, ki je zapustil raznolik in obsežen znanstveni opus, in tudi moč šolskega praktika, ki je pred dvema stoletjema sestavljal slovenska gimnazijska berila. Hkrati pa se je Franc Miklošič pojavljal v raznolikih univerzitetnih vlogah: bil je profesor, dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze. Zaradi svojih zaslug in vsestranskega delovanja pa prejel dedni viteški naziv in članstvo v akademiji znanosti.

Iz novoustanovljenega Miklošičeve sklada smo z zbranimi donacijskimi in sponzorskimi sredstvi tudi prvič nagradili študente, prejemnike Miklošičevih priznanj, s simbolno finančno nagrado. Za mecena študentov v letu 2017 je bil razglašen doc. dr. Andrej Naterer, prvi dobitnik Miklošičeve nagrade 2014, ki je nesebično prispeval v sklad najvišji štirimestni znesek.

KRATKE UTEMELJITVE NAGRAJENCEV MIKLOŠIČEVA NAGRADA

Miklošičevo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v letu 2017 za življenjsko delo in prispevek k razvoju, uveljavitvi ter ugledu fakultete je prejel red. prof. dr. Nenad Miščević. V več kot štirih desetletjih je red. prof. dr. Nenad Miščević vzgojil cele generacije filozofov in filozofsko razmišljujočih ljudi. Je eden od pionirjev analitične filozofije v Sloveniji in najpomembnejši in najvplivnejši slovenski analitični filozof. Njegov izjemno bogat in odmeven znanstveni opus je edinstven po širini, pestrosti in globini, njegov večdesetletni družbeni angažma pa vzgled mlajšim filozofom in filozofinjam.

NAGRADO OB DNEVU FILOZOFSKE FAKULTETE v letu 2017 je prejel izr. prof. dr. Martin Kramar za izjemen prispevek k razvoju pedagoške stroke. Bogato in ustvarjalno delo izr. prof. dr. Martina Kramarja je vse od ustanovitve Pedagoške akademije, nato Pedagoške fakultete in uveljavitve Filozofske fakultete prežeto s prizadevanji za začetek študija pedagogike na mariborski univerzi. S svojim delom je pomembno prispeval k nastanku Oddelka za pedagogiko, ki prav v letu 2017 obeležuje 20-letnico svojega delovanja, s katerim pomembno prispeva k uveljavljanju pedagoških študijskih smeri, predstavljajočih večinski delež kakovostne študijske ponudbe Filozofske fakultete.

MIKLOŠIČEVO PRIZNANJE za leto 2017 je prejelo 7 študentov z naslednjih študijskih področij.

Na študijskem področju PSIHOLOGIJA je prejela Sara Mičič za magistrsko delo z naslovom Vpliv treninga delovnega spomina na kognitivne sposobnosti pri starejših v povezavi s teorijo kognitivne rezerve, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Karin Bakračevič Vukman.
V delu je bil preverjen vpliv treninga delovnega spomina na kognitivne funkcije pri starejših odraslih, predvsem učinek treninga delovnega spomina na trenirane naloge ter možnosti za prenos na druga področja mišljenja. Izsledki naloge prinašajo pomembna spoznanja za področje razvojne psihologije, hkrati pa delo obravnava izjemno aktualno tematiko razvijanja in ohranjanja kognitivnih sposobnosti skozi celotno življenjsko obdobje ter vzdrževanja kognitivne intaktnosti tudi v obdobju staranja s pomočjo preventivnih dejavnosti.

Na študijskem področju PEDAGOGIKA je prejela Ida Haramija za magistrsko delo z naslovom Sprejetost otrok priseljencev med vrstniki v osnovni šoli, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Mateje Pšunder in somentorstvom red. prof. dr. Branke Čagran.
Delo je vsebinsko aktualno in posega na občutljivo, a doslej slabo raziskano področje. Problem sprejetosti otrok priseljencev v osnovni šoli je kandidatka v teoretičnem delu poglobljeno osvetlila z različnih strokovnih zornih kotov, v empiričnem delu pa ga obravnavala z vidika učencev priseljencev in njihovih vrstnikov. Magistrsko delo je izdelano dosledno in natančno z ustrezno mero kritičnosti. Dobljeni rezultati niso pomembni le z raziskovalnega vidika, mogoče jih je prenesti tudi v šolsko prakso z namenom izboljšanja kakovosti dela s priseljenci.

Na študijskem področju FILOZOFIJA je prejel Tadej Todorović za magistrsko delo z naslovom Večvrstna realizacija v luči sodobnih nevroznanstvenih raziskav, ki ga je izdelal pod mentorstvom izr. prof. dr. Janeza Breganta.
Delo predstavlja večvrstno realizacijo, tj. trditev, da so lahko ista mentalna stanja realizirana z različnimi fizičnimi stanji. Izvirnost dela se kaže v ovržbi potencialnih empiričnih dokazov za večvrstno realizacijo, osnovanih na sodobnih nevroznanstvenih študijah, in vpeljavi obrnjene večvrstne realizacije, tj. trditve, da ista fizična stanja realizirajo različna mentalna stanja kot strategije napada na redukcionizem. Rešitev je zahtevna, saj kombinira abstraktne filozofske koncepte s praktičnimi nevroznanstvenimi rezultati, pri čemer odraža dobro razumevanje omenjenih področij raziskovanja ter pogum za njuno povezovanje.

Na študijskem področju PREVAJALSTVO je prejela Julija Neudauer za magistrsko delo z naslovom Prevajanje ameriške homoerotične poezije v slovenščino ‒ od Whitmana do Lia, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Alenke Valh Lopert in somentorstvom lekt. dr. Kristine Kočan Šalamon.
Delo obravnava prevajanje ameriške homoerotične poezije v slovenščino. To se izkaže za zahtevno zaradi polivalentnosti in kompleksnosti homoerotičnih elementov, zato se avtorica osredini na preverjanje možnosti za ohranitev le-teh pri prevodu iz angleškega v slovenski jezik. O izvirnosti, širini in poglobljenosti v slovenskem znanstvenem prostoru priča uporaba teorije queer, ki jo avtorica odlično uporabi, in dejstvo, da podobne analize prevodov homoerotične poezije v slovenskem prostoru še ni bilo.

Na študijskem področju ANGLISTIKA/AMERIKANISTIKA je prejel Jožef Kolarič za magistrsko delo z naslovom Intertekstualnost literature v tekstih Billyja Woodsa; Intertextuality of Literature in Billy Woods’s Lyrics, ki ga je izdelal pod mentorstvom red. prof. dr. Victorja Kennedyja in somentorja doc. dr. Janka Trupeja. Rap kot žanr je v resni kritični akademski obravnavi praviloma deležen skromne pozornosti, zato nagrajeno delo v mnogih pogledih orje ledino in hkrati prinaša izrazito smela prizadevanja za razvoj tega področja. Posebno težo daje raziskavi tudi intervju s pevcem in avtorjem obravnavanih besedil Billyjem Woodsom, poudariti pa velja tudi avtorjevo izjemno poznavanje širšega področja raziskave. Pričujoče delo ne predstavlja le trdne in dobro utemeljene akademske raziskave, temveč tudi izviren prispevek k znanosti na področju angleškega jezika in književnosti ter muzikologije.

Na študijskem področju SLOVENISTIKA je prejel Marko Drobnjak za magistrsko delo z naslovom Forenzično jezikoslovje: algoritmizirano jezikovnostilno ugotavljanje profila tvorcev spletnih komentarjev, ki ga je izdelal pod mentorstvom izr. prof. dr. Draga Unuka in somentorja dr. Dorijana Keržana.
V delu, ki posega na področje forenzičnega jezikoslovja, je izdelana jezikoslovna procedura vrednotenja elektronskih digitaliziranih besedil glede na stilizacijo z namenom, da se prepoznava tvorca besedila. Posebnost raziskave je v izvirnem metodološkem pristopu, tj. objektivno kvalitativno in kvantitativno merjenje besedilnih sredstev. Delo se odlikuje po aktualnosti teme, poglobljenem razumevanju jezikoslovnih pojavov, uporabljenem metodološkem instrumentariju in interdisciplinarnosti.

Na študijskem področju SOCIOLOGIJA je prejela Mojca Marič za magistrsko delo z naslovom Antropološka analiza slovenskega sistema sorodstvene terminologije; An Anthropological Analysis of the Slovenian System of Kinship Terminology, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Vesne Godine Vuk in somentorstvom zaslužnega profesorja dr. Josepha Platenkampa z Univerze v Münstru. Obsežno magistrsko delo prinaša socialno- in kulturnoantropološko analizo slovenske sorodstvene terminologije, ki pokaže, kako tipi ekonomije in organizacije dela vplivajo na sorodstvena poimenovanja in njihove spremembe. Delo odlikuje interdisciplinarni pristop, saj povezuje kulturo, družbo in jezik na način, da so rezultati raziskave zanimivi za socialno in kulturno antropologijo, slovenistiko, zgodovino in etnologijo, hkrati pa je metodološko inovativno in tako po kakovosti kot po obsegu presega zahteve zaključnega dela na magistrski bolonjski stopnji.

Prireditev je z izročitvijo nagrad in priznanj počastil rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Igor Tičar. Slovesnosti pa so se udeležili tudi prof. dr. Milena Ivanuš Grmek, v. d. dekanice PEF, prof. dr. Branko Kramberger, dekan FKBV, in doc. dr. Mitja Slavinec, dekan FNM. H kulturnemu užitku so prispevali izjemni glasbeni nastopi dijakov Konservatorija za glasbo in balet Maribor.

Red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik,
predsednica Komisije za podelitev Miklošičevih nagrad in priznanj

Miklošičeva nagrada (galerija slik)

Komisija predloga za Miklošičevo nagrado, ki je bila namenjena visokošolskemu učitelju za izjemno uspešno pedagoško in strokovno delo, ni prejela.

Miklošičeva priznanja (galerija slik; fotografinja: Metka Jerič)

David Hazemali, študijsko področje anglistika/amerikanistika,
za magistrsko delo z naslovom Prikaz upodobitve sedmih naglavnih grehov v Izgubljenem raju (The Characterization of the Seven Capital Vices in Paradise Lost), ki ga je izdelal pod mentorstvom doc. dr. Tomaža Oniča in somentorstvom izr. prof. dr. Michelle Gadpaille. Magistrsko delo podaja literarno in teološko konceptualizacijo sedmih naglavnih grehov v pesnitvi Johna Miltona. Obravnavana so njihova terminološka in etimološka ozadja, v argumentaciji pa upoštevane subtilne razlike med obstoječimi interpretacijami njihovih pomenov. Izvirne ugotovitve uvrščajo delo med izjemne dosežke na področju literarnih ved.

Metka Lovrin, študijsko področje germanistika,
za magistrsko delo z naslovom Učenje branja in pisanja v nemškem jeziku v drugem in tretjem razredu osnovne šole, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Saše Jazbec. Zgodnje opismenjevanje v tujem jeziku je aktualna tema za tujejezikovno izobraževanje v Sloveniji. Proces opismenjevanja je osvetljen z različnih teoretskih vidikov in opisan v predlaganem aplikativnem modelu s praktičnimi moduli. Magistrsko delo je pomemben prispevek k strukturiranju in sistematiziranju sicer nestrukturiranih izkušenj in domnev glede opismenjevanja v tujem jeziku pri zgodnjem učenju v slovenskem prostoru.

Andreja Strmšek, študijsko področje pedagogika,
za magistrsko delo z naslovom Učni pogovor kot pot h kakovostnemu učenju in znanju, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Marije Javornik Krečič in somentorstvom red. prof. dr. Milene Ivanuš Grmek. Delo obravnava aktualno tematiko, izsledki raziskave pa so pomembni tako za razvoj pedagogike in didaktike kot tudi za vzgojno-izobraževalno prakso. Na podlagi sinteze teoretičnih ugotovitev in vseh empiričnih rezultatov prinaša številne usmeritve za prakso, stroko in tudi nadaljnje znanstvenoraziskovalno delo z bistveno skupno točko: potrebo po ugotavljanju dejanskega stanja s pomočjo analiz posnetih učnih ur in vnašanju sprememb na podlagi ugotovitev v smislu akcijskega raziskovanja.

Aleš Pipan, študijsko področje prevodoslovje,
za diplomsko delo z naslovom Prevajanje propagandnih besedil J. R. Kiplinga, H. G. Wellsa in A. C. Doyla v sodobni knjižni in arhaični časniški jezik (Translating Propaganda Texts of J. R. Kipling, H. G. Wells and A. C. Doyle into Modern Slovene and its Archaic Newspaper Register), ki ga je izdelal pod mentorstvom doc. dr. Katje Plemenitaš. Tema diplomske naloge je zahtevna problematika prevajanja prevajanja angleških propagandnih besedil iz obdobja prve svetovne vojne v slovenščino. Raziskavo odlikuje zrel in poglobljen pristop prenosa oglaševalskega jezika iz izhodiščnega v ciljni jezik, ki ga spremlja obširen glosar arhaičnih in modernih izrazov z veliko praktično vrednostjo za prevajalce. Raziskava je tako pomemben prispevek k teoriji in praksi prevajanja zgodovinsko oddaljenih besedil.

Katja Kerman in Špela Koprivnik, študijsko področje psihologija,
za skupno magistrsko delo z naslovom Fiziološki indikatorji in samoocena stresa: Vpliv delovnih pogojev in osebnostnih lastnosti, ki sta ga izdelali pod mentorstvom doc. dr. Sare Tement in somentorstvom doc. dr. Andraža Stožerja in doc. dr. Marka Gosaka. V delu je predstavljen izviren raziskovalni problem, obdelan s kompleksnim eksperimentalnim načrtom, v katerem so psihološke meritve dopolnjene s fiziološkimi indikatorji stresa. Odlika dela je poglobljeno razumevanje problematike, kompleksnost izvedbe in analiz ter izjemna jasnost pisanja. Nadgrajuje obstoječa spoznanja o vlogi delovnih pogojev in osebnostnih lastnosti pri subjektivnih in objektivnih indikatorjih stresa ter ima pomembne praktične implikacije za delovna okolja.

Urša Kac, študijsko področje slovenistika,
za magistrsko delo z naslovom Kruh kot ključna beseda slovenskega kulinaričnega turizma, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Irene Stramljič Breznik. Magistrsko delo s svojim holističnim in lingvokulturološkim pristopom, v katerem so uspešno kombinirane različne sodobne jezikoslovne raziskovalne metode, prihaja do zanimivih in uporabnih rezultatov, ki vešče izdelano jezikovno analizo leksema kruh na ravni kolokacij, frazemov in terminoloških zvez v splošnem in specializiranem korpusu turističnega diskurza dela uporabno tudi za potrebe turistične promocije.

Mitja Tomažič, študijsko področje sociologija,
za magistrsko delo z naslovom Kaj »govori« simptom?, ki ga je izdelal pod mentorstvom doc. dr. Vesne Godina Vuk. Magistrsko delo prinaša oris antropološkega razumevanja simptoma na znanstveno relevanten, originalen in utemeljen način ter tako tematsko posega na doslej nerazdelano področje antropologije simptoma. Teoretsko izjemno dobro utemeljena analiza izhaja iz ugotovitev različnih avtorjev, predvsem s področja antropologije in psihoanalize, ter prinaša originalno razumevanje simptoma kot posebnega tipa vezi med posameznikom in njegovim socialno-kulturnim okoljem.

Miklošičeva nagrada (galerija slik)

Red. prof. dr. Norbert Jaušovec za izjemne dosežke na področju psihologije in nevroznanosti.

Raziskovalno delo prof. dr. Norberta Jaušovca je v zadnjem desetletju pomembno doprineslo k mednarodnemu ugledu Oddelka za psihologijo in celotne Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Njegove raziskave in publikacije so spodbudile številne raziskovalce k iskanju odgovorov na kompleksne probleme s področja kognitivne nevroznanosti, obenem pa predstavljajo zgled za visokošolske učitelje in raziskovalce z najrazličnejših področij ter vodilo za doseganje raziskovalne odličnosti v širšem univerzitetnem okolju.

Miklošičeva priznanja

Barbara Brec, študijsko področje pedagogika,
za magistrsko delo z naslovom Odkrivanje govorno-jezikovnih motenj pri 5-letnikih, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Majde Schmidt in somentorstvom viš. pred. dr. Franca Smoleta. Magistrsko delo je zelo aktualno, saj v zadnjih letih logopedi odkrivajo nerazložljiv porast govorno-jezikovnih motenj, sama pa je podala pomemben in izviren prispevek k določitvi nekaterih pokazateljev govornega razvoja petletnikov in dejavnikov, ki imajo vpliv na njegovo razvitost. Delo ima zato praktično vrednost kot napotilo logopedom pri njihovem delu in je pomembna informacija vzgojiteljem predšolskih otrok ter pedagoškim delavcem, hkrati pa ima pomen tudi za lingvistično normiranje govora v zgodnjih fazah otrokovega govora.

Mojca Marič, študijsko področje slovenistika,
za magistrsko delo z naslovom Diskurzivne strategije konstruiranja etničnih identitet v slovenskem medijskem diskurzu: Paradigmatski zasuk po l. 1991, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Branislave Vičar. Magistrsko delo je izvirno in kakovostno teoretično-empirično delo s področja slovenistike, v katerem je diskurzivna teorija prvič uspešno povezana tudi s sociološkimi koncepti, teorijo ideologij, politično in historično analizo. Interdisciplinarno in transdisciplinarno raziskavo odlikuje bogato in poglobljeno teoretsko znanje, metodološko korektna in natančna analiza, temelječa na obsežnem korpusu izbranih besedil iz medijskega diskurza, ter jezikovna ter tehnična dovršenost.

Saša Zorjan, študijsko področje psihologija,
za magistrsko delo z naslovom Individualne razlike in učinek ego izčrpanosti: vpliv implicitnih prepričanj na samokontrolo, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Katje Košir. V magistrskem delu je uporabljen izvedbeno kompleksen eksperimentalni raziskovalni načrt, ki omogoča preučevanje vzročnih odnosov, kar predstavlja najvišjo raven ciljev psihološkega znanstvenega raziskovanja. Magistrsko delo odlikuje odličen raziskovalni načrt, izjemna jasnost pisanja in dobro zastavljena struktura. Ugotovitve prispevajo k razumevanju pojava ego izčrpanosti in vloge prepričanja pri tem pojavu, hkrati pa odpirajo nove raziskovalne probleme.

Miklošičeva nagrada

Doc. dr. Andrej Naterer za izjemne dosežke pri terenskem raziskovanju cestnih otrok.
Raziskavo je izvedel v Ukrajini med leti 2000 in 2012. V tem okviru posebej izstopa dokumentarni film »Bomži – Cestni otroci v Makejevki«, ki ga je dr. Naterer leta 2012 izdelal v lastni režiji in ki je dosegel visoko odmevnost v Sloveniji in tujini.