Predstavitev oddelka
V Mariboru se izvaja izobraževanje geografov vse od leta 1962. V šestih desetletjih se je študij geografije izvajal v različnih študijskih programih, na različnih stopnjah in v različnih organizacijskih oblikah članic Univerze v Mariboru. Nekdanja Pedagoška akademija (iz leta 1961) se je v letu 1985 preoblikovala v Pedagoško fakulteto, katere del se je nato v letu 2006 preoblikoval v Filozofsko fakulteto. Nekdanji 2-letni višješolski pedagoški študijski program (iz leta 1962) se je v letu 1986 preoblikoval v 4-letni visokošolski pedagoški program in v letu 1995 v 4-letni univerzitetni pedagoški program, ob katerem smo v letu 1999 začeli izvajati tudi magistrski in doktorski študijski program.
S prehodom na Filozofsko fakulteto in pričetkom izvajanja »bolonjskih« študijskih programov (v letu 2008) se je tudi študij geografije preoblikoval v obliko »3 + 2 + 3«. Tako je mogoče sedaj na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru študirati geografijo na prvi (dodiplomski), drugi (magistrski) in tretji (doktorski) stopnji. Študijska programa na dodiplomski in magistrski stopnji sta dvopredmetna in omogočata poljubne kombinacije z drugimi študijskimi programi na FF UM v okviru koncepta dvopredmetnosti.
S študijem na univerzitetnem dvopredmetnem študijskem programu Geografija usposabljamo študente in študentke za osnove geografskega poklica, to je za samostojno spoznavanje in interpretiranje pojavov in procesov v geografskem okolju oziroma pokrajini. Študijski program zagotavlja mednarodno primerljivo univerzitetno geografsko izobrazbo, s katero diplomant/-ka pridobi naziv univerzitetni diplomirani geograf oz. univerzitetna diplomirana geografinja.
Študij geografije nadgrajujemo v magistrskem dvopredmetnem študijskem programu Geografija, ki ima dve smeri: pedagoško in nepedagoško. Pedagoška smer se usmerja v pripravo študentov za poučevanje geografije na različnih izobraževalnih nivojih (diplomant/-ka pridobi naziv magister profesor geografije oz. magistrica profesorica geografije), nepedagoška smer pa v raziskovalno in aplikativno geografijo, ki je neposredno uporabna pri proučevanju in trajnostnem razvijanju lokalnega in globalnega življenjskega prostora (diplomant/-ka pridobi naziv magister geografije oz. magistrica geografije).
Študij na tretji stopnji z doktorskim študijskim programom Geografija študente in študentke usposablja za ustvarjanje novih znanj na področju pedagoške in aplikativne geografije. Diplomant/-ka pridobi znanstveni naziv doktor znanosti oz. doktorica znanosti.
Študij geografije diplomante pripravi na vstop na razgiban trg dela in (odvisno od stopnje izobraževanja) omogoča zaposlitev na različnih področjih, kot so šolstvo, GIS in kartografija, okoljski inženiring, prostorsko načrtovanje, turizem, javna uprava, vladne in nevladne organizacije, mediji idr. Diplomanti na dodiplomskem študijskem programu pridobijo znanja s področja temeljnega razumevanja povezanosti naravnih in družbenih elementov v konkretni pokrajini. Sposobni so sodelovati pri trajnostnem načrtovanju razvoja gospodarskih dejavnosti, ki so neposredno vpete v konkretno pokrajino in od nje odvisne, oziroma aktivno sodelovati na področju presojanja soodvisnosti naravnih, socialnih in gospodarskih dejavnikov prostora. Z upodabljanjem prostorskih razsežnosti geografskih pojavov in procesov na zemljevidih znajo opozarjati na interakcije v prostoru, ki so uporabne v gospodarskih dejavnostih (turizem, promet, kmetijstvo, industrija itn.).
Magistranti na pedagoški smeri tekom študija pridobijo vsa potrebna znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna iz področja izobraževanja učiteljev geografije, s čimer so usposobljeni za poučevanje geografije na osnovnošolskem in srednješolskem nivoju. Področja, na katerih se lahko zaposlujejo predvsem magistranti nepedagoške smeri, so upravno-administrativna dela, analiza statističnih podatkov, geoinformatika, turizem, okoljevarstvo, mediji idr. Lahko tudi kot samozaposleni sodelujejo pri posameznih projektnih aktivnostih, ki podpirajo gospodarske dejavnosti. Zaposlitvene možnosti kandidatk in kandidatov na področju negospodarstva so izkazane v ustanovah, kjer je geografija ena od temeljnih dejavnosti ali virov informacij in spoznanj o prostoru (zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine, zavodi za prostorsko planiranje, statistični uradi, občinski oddelki za okolje in prostor ter družbene dejavnosti, razvojne agencije, uprave krajinskih parkov, podjetja, ki se ukvarjajo s projektnim delom), na področju tiskanih in drugih medijev, kakor tudi v obliki samozaposlitve. Načrtovana kakovost učnih izidov in kompetenc zagotavlja zaposljivost v navedenih ustanovah, v zadnjem obdobju pa so vse bolj iskani tudi ustrezno izobraženi kadri, ki se za določeno obdobje vključijo v najrazličnejše projekte s področja analiz posameznih prostorskih prvin (raziskovalni projekti ipd.).
Oddelek za geografijo od leta 2006 izdaja znanstveno periodično publikacijo Revija za geografijo, ki izhaja dvakrat letno, od leta 2017 pa tudi knjižno zbirko Prostori, v kateri izhajajo predvsem monografske publikacije. Prav tako od leta 2017 izhaja študentska revija GEOum, ki jo izdaja Društvo študentov geografije Maribor (s sedežem na FF UM).
Zaposleni in študenti aktivno sodelujejo v programih mednarodne mobilnosti Erasmus+, kjer sodelujemo s 23 partnerskimi inštitucijami, še posebej pa v okviru programa mobilnosti CEEPUS v univerzitetni geografski mreži GEOREGNET, ki povezuje 19 geografskih oddelkov in inštitutov v srednji in jugovzhodni Evropi.
