Mobilzuang | E-mail | Seitenübersicht |  |  |  |  |  | 
Suche
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
Telefon: +386 2 22 93 840
E-mail: ff@um.si

RAZSTAVIŠČE FILOZOFSKE FAKULTETE
UNIVERZE V MARIBORU

Grafični listi iz zbirke Rudija Ringbauerja Grafični listi iz zbirke Rudija Ringbauerja
januar - februar 2017

Že šesto let zapored so študentje tretjega letnika umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru v okviru predmeta Praktično usposabljanje in ob dragoceni podpori Mladinskega kulturnega centra Maribor pripravili razstavo v Galeriji Media Nox. Vse doslej smo vsebine razstav usmerjali v sodobno likovno produkcijo. V študijskem letu 2016/17 smo projekt zastavili nekoliko drugače. Seznanili smo se z zbiralcem likovnih del, gospodom Rudijem Ringbauerjem s Ptuja, in ga prosili za sodelovanje.

Več o razstavi


Haloze, 1990. ALBIN LUGARIČ
marec - maj 2015

Albin Lugarič (1927-2014) je zapustil izjemno obsežen slikarski opus, ki ga je mogoče razdeliti v več motivnih skupin. V zgodnejšem obdobju je bil zavezan figuraliki; leta 2009 smo v razstavišču mariborske Filozofske fakultete predstavili izbor iz ciklusa Pesniki, ki jih je Lugarič upodabljal konec petdesetih in v prvi polovici šestdesetih let 20. stoletja. Pesniki so v svojem bistvu slikarjevi avtoportreti, ujeti v nekoliko mračno razpoloženje povojnega eksistencializma.

Več o razstavi


Umetnina v nastajanju Umetnina v nastajanju
december 2014 - januar 2015

Razstava Umetnina v nastajanju je rezultat sodelovanja med študenti tretjega letnika dodiplomskega študijskega programa Umetnostna zgodovina na Filozofski fakulteti v Mariboru in študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter njihovimi mentorji. Sodelovanje poteka tudi na ravni galerijskih institucij z izobraževalnimi, medmestnega povezovanja Maribora in Ljubljane, teoretičnih disciplin s praktičnimi. Ključni cilj projekta je vključiti študente obeh fakultet na prizorišče slovenske sodobne umetnosti in jih spodbuditi, da razvijejo dialog in strategije skupne produktivnosti, ki se bodo nadaljevali izven študija. Bodoči diplomanti umetnostne zgodovine so v okviru študijskih obveznosti pri predmetu tretjega letnika Praktično usposabljanje nastopili v vlogi kustosa. Študenti Akademije za likovno umetnost v Ljubljani in njihovi mentorji so nam predstavili ateljejsko delo, pedagoško angažiranost, razmišljanja in povezave. Projekt je potekal v dveh etapah. Prvi del je bil raziskovalne narave, saj so se mladi kustosi seznanili z dogajanjem na sceni sodobne umetnosti, obiskali so ateljeje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in v dialogu z avtoricami in avtorji umetniških del naredili izbor za predstavitev na skupinski razstavi. Drugi del projekta je obsegal organizacijo razstave, postavitev umetniških del v razstavni prostor, pripravo vabil, oblikovanje kataloga in sodelovanje z mediji. Pomemben del projekta je tudi približevanje razstave širši javnosti, zato so mladi kustosi predvideli javna vodstva, z namenom predstavitve avtorjev in njihovega pomena za razvoj slovenske sodobne umetnosti. Tematsko težišče razstave se osredotoča na procesualnost umetnine z vidika mladih vizualnih umetnic in umetnikov, ki že v času študija oziroma neposredno po njem iščejo pot k lastnem konceptu in izrazu. Proces oziroma nastajanje umetniškega dela označuje kreativno odprtost bodisi v materialnem ali idejnem smislu, zato lahko vključuje širok razpon del: od začetnega zasnutka, skicoznega prebliska do kosov v postopku in zaključene celote. Razstavljeni objekti se intermedijsko prepletajo in so v večini del široko zastavljenega projekta, ki je nastajal v času študijskega procesa, v prihodnje pa se bo še nadaljeval, dopolnjeval ali preoblikoval.

Več o razstavi


Odsev, 2010, mešana tehnika Saša Šušteršič
junij - oktober 2014

Akademska slikarka Saša Šušteršič se posveča raziskovanju krajine, ki združuje doživeto izkušnjo s subjektivnim občutenjem barve. Njene slike nam večplastno sugerirajo različna stanja narave: zimsko belino, temačno nevihto, šušljanje gozda, razigrano pomlad, spokojno vzpetino ali opustošeno zemljo, kot bi razčlenjevala procesualno delovanje zemlje - od stvarjenja in prekipevajočega življenja do skrajnega opustošenja in golih ostankov trdih kamnin. Čeprav njene krajine na prvi pogled delujejo izpraznjeno, brez živih organizmov, pa utelešajo tektonske procese in hitre premike površine, zasnovane so z izrazitimi linijskimi smernicami in izstopajočo gestikularnostjo barvnih potez. Slike Saše Šušteršič so primarno vezane na telesne poteze in impulze. Nastajajo na tleh, v ležečem položaju, medtem ko pri slikanju ne uporablja čopičev, temveč ustvarja z rokami, kar še bolj potencira materialno prvinskost sledi, ekspresivnost dotika prstov in kontrasta med gladkimi in grobimi površinami. Ustvarjanje teksture in rastra omogočajo mnogotere možnosti kolažne tehnike. Eksperimentalni pristop k sliki jo napeljuje k raziskovanju razmerja barve z drugimi materiali. Pri delu uporablja starejše grafične odtise, efekte lepila, čajne lističe in filtre, najdene ostanke narave, kar na sliki povzroča močne teksture. Slika na ta način prehaja od rahle zrnatosti v grobe zareze, razbrazdanost in grbasto izobčenost površine.

Več o razstavi


Kürja lestvica, 2003 DUBRAVKO BAUMGARTNER
marec - maj 2014

Dubravko Baumgartner se je slikarsko zavezal rodni Lendavi in njeni okolici. Že v času študija na ljubljanski akademiji ga je pritegnila propadajoča stavbna dediščina v Novem Tomažu (Új Tamás) v Lendavskih goricah; sprva si je za motiv izbiral panoramski razgled na slikovito vinogradniško naselje, nato pa prešel na pogled iz neposredne bližine. Usoda starih vinskih kleti, s slamo kritih zidanic, je že dobro desetletje osrednji motiv v opusu Dubravka Baumgartnerja.

Več o razstavi


Razstava 2x19-a
december 2013 - januar 2014

Pričujoča razstava z naslovom 2x19-a je nastala v okviru projekta Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 in predstavlja slovenske likovne umetnike do 35. leta, ki so bodisi v zadnji fazi formalnega šolanja ali pa so že utrdili svojo pot na slovenski sceni sodobne vizualne umetnosti.

Več o razstavi


Flora Ludvik Pandur
oktober - december 2013

Ludvik Pandur je slikar, ki ga zaznamuje široka razgledanost po starejši in polpretekli slikarski zgodovini. Razumevanje, da je umetnost ena sama in enovita, je bilo pomembno vodilo Pandurjeve profesure na Pedagoški fakulteti mariborske univerze, na svojstven način pa zaznamuje tudi njegovo ustvarjalnost. V vseh fazah njegovega opusa je mogoče opazovati, kako skozi vrhnjo plast kompozicije, ki je običajno zavezana abstrakciji, prosevajo podobe, ki jih prepoznamo kot avtorjev odziv na vživetje v umetnine starih mojstrov. Ne smemo se čuditi, da Ludvik Pandur številna dela naslavlja kot »Metamorfoze«, naslove slik pa pogosto tudi spreminja, ko jih ob pripravah na razstave sestavlja v nove nize. Njegove slike nas vabijo, da se sprehodimo skozi plasti časa in umetnikovega ustvarjalnega postopka. Slikarjev odnos do izbranega motiva se skozi proces slikanja spreminja, česar ne prikriva; pod abstraktnimi oblikami prepoznavamo junake iz mitov in starih epov, obrise mogočnih dreves v temačnih severnjaških gozdovih, strukturo španskih pokrajin in razkošne poglede na mariborski Mestni park in Kalvarijo, razpirajo pa se tudi asociacije na znane umetnine, k čemur nas včasih navajajo naslovi, ki pa nikakor niso zavezujoči.

Več o razstavi


Študentje pri tiskanju grafike, ploščad pred rektoratom Univerze v Mariboru, 2012 Med nevidnim in prisotnim odtisom
maj - junij 2013

Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru pripada grafiki ugledno mesto, za kar sta zaslužna profesor Bojan Golija, ki je na Oddelku za likovno umetnost (sprva imenovan Oddelek za likovno pedagogiko, ki je bil vzpostavljen že na Pedagoški akademiji) poučeval od leta 1970 do upokojitve leta 1998, ter profesor Samuel Grajfoner, ki je Bojana Golijo nasledil kot predavatelj za področje grafike.

Več o razstavi


Scilicet, 2012, akril na platno Jernej Jemec
januar - april 2013

Jernej Jemec je svojo ustvarjalno pot pričel z grafiko in razmislekom, kako preseči omejitve klasičnih grafičnih postopkov. V grafiki se je odlikoval že za čas študija na mariborski Pedagoški fakulteti, grafiki pa je bilo posvečeno tudi njegovo diplomsko delo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (Oblikovano platno in trodimenzionalna grafika). Serijo odtisov v tehniki suhe igle je naslovil Šatenšpile (2004-06); opozoril je na prostorska razmerja med grafičnim odtisom in steno, zaradi katere trodimenzionalna grafika preseže omejitve grafičnega lista in postane grafično telo.

Več o razstavi


2x19
december 2012 - januar 2013

V študijskem letu 2011/2012 so študentje tretjega letnika umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru pod mentorstvom spodaj podpisane vzpostavili plodno sodelovanje z mariborskim Mladinskim kulturnim centrom. V okviru predmeta Praktično usposabljanje smo v Galeriji Media Nox in v razstavišču Filozofske fakultete pripravili razstavo, katere krovna vsebina so bili umetniški uspehi nekdanjih študentov mariborske likovne pedagogike. Že nekaj časa ugotavljamo, kako pomembno likovno središče je bil in še vedno je Oddelek za likovno umetnost (nekdaj Oddelek za likovno pedagogiko) na Pedagoški fakulteti (prvotno Pedagoški akademiji) mariborske Univerze. Med nekdanjimi študenti je mnogo danes znanih ustvarjalcev, katerih dela si lahko ogledujemo v uglednih galerijah, o njih prebiramo likovne kritike ter listamo po njihovih razstavnih katalogih. Razstavo, ki je v obeh razstaviščih gostovala cel december 2012 in košček januarja 2013, smo naslovili 2x12, saj jo je pripravilo dvanajst študentov, njihovemu vabilu pa se je naklonjeno odzvalo dvanajst umetnic in umetnikov.

Več o razstavi


Levo: Anka Krašna, Žrtvovanje vsemogočnemu in njega ideji, mešana tehnika, 1987. Desno: Saša Bezjak, Matisse, vezenina, 2011. Anka Krašna in Saša Bezjak
maj - november 2012

Univerza v Mariboru je že vse od svojih začetkov, ko je bila še Združenje visokošolskih zavodov, v svoje študijske programe zajemala tudi umetnost. V letu 1961 je na takrat ustanovljeni Pedagoški akademiji začel delovati Oddelek za likovno pedagogiko, na katerem so predavali najvidnejši mariborski umetniki. Vpogled v seznam diplomantov nas prepriča, da je bilo med študenti veliko nadarjenih, ki so svoje znanje nadgrajevali z nadaljnjim izobraževanjem. Oddelek za likovno umetnost sedanje Pedagoške fakultete je bil in še vedno je pomembno mariborsko likovno središče, kjer že nekaj časa zori ideja o ustanovitvi akademije za umetnosti. Z več razstavami v razstavišču mariborske Filozofske fakultete smo že opozorili na ta spregledani mariborski fenomen, s tovrstno programsko usmeritvijo pa želimo tudi nadaljevati.

Več o razstavi


2x12
december 2011 - februar 2012

Leta 1961 je v Mariboru začela delovati Pedagoška akademija in že v prvem študijskem letu so se študentje lahko vpisovali na program likovne pedagogike. V obdobju, ko se je ideja o ustanovitvi mariborske univerze šele razvijala, so njeni snovalci razumeli pomen likovne pismenosti v osnovnošolski vzgoji; s študijskim programom pa so omogočili tudi splošen dvig likovne kulture v Mariboru in v širšem mariborskem zaledju. Dveletni študij so leta 1986 razširili v štiriletnega, akademija pa se je preimenovala v fakulteto. V petih desetletjih so v Mariboru diplomirali številni likovni pedagogi. Mnogi med njimi so študij likovne pedagogike nadgradili z vpisom na katero od likovnih akademij (večinoma na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani) ali pa so si dodatna znanja pridobili na kakšen drug način. Veliko slovenskih likovnih ustvarjalcev je v svet umetnosti prvič zakorakalo prav na mariborski Pedagoški akademiji, kasnejši Pedagoški fakulteti. Širok nabor predmetov, pri katerih so se seznanili z risbo, grafiko, slikarstvom, kiparstvom in fotografijo pa tudi z umetnostno preteklostjo, je bil zanesljiv temelj, na katerem so lahko zgradili lastno poetiko.

Več o razstavi


Sašo Vrabič, Soushi Korotan, o.pl., 2006 Iz zbirke Korotan
junij - oktober 2011

Za Slovence je bil Dunaj vedno pomembno kulturno središče. Že v srednjem veku so bogati in razgledani meceni v cesarskem mestu najemali mojstre, da so gradili na območju današnje Slovenije. Kasneje so slovenski umetniki hodili na Dunaj študirat in iskat nove priložnosti. Na Dunaju so pustili kar nekaj odličnih sledi; najbolj znana in cenjena so dela arhitektov Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija. Tudi danes živi na Dunaju precej ustvarjalcev slovenskega rodu, zbirališče dunajskih Slovencev pa je študentski dom Korotan na Albertovi ulici v osmem dunajskem okraju, ki ga je leta 1994 prenovil arhitekt Boris Podrecca in v pritličju uredil razstavišče.

Več o razstavi


Nekdo nam je poslal glas Spominska razstava ob 125-letnici rojstva Avgusta Pavla
april - maj 2011

Leta 2011 se skozi vse leto spominjamo 65. obletnice smrti in 125. obletnice rojstva Avgusta Pavla tako na Madžarskem kot v Sloveniji.

Potujoča razstava predstavlja življenje in delo Avgusta Pavla v treh jezikih v kronološkem zaporedju na devetih panojih. Tematika panojev: rojstni kraj, dijaška leta, prva profesorska leta, blizu rojstnega kraja, znanstvenik in profesor v Szombathelyu, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, kulturnik, ustanovitelj revije, pesnik, prevajalec in posredovalec med kulturami. Fotografije so last Muzeja Savaria in Pavlove družine v Szombathelyu, kjer je Pavel živel in deloval med 1920-1946.

Več o razstavi


Modul, akril na platno, 2009 (2673) DUŠAN FIŠER, Vmesni prostor
marec - april 2011

Dušan Fišer ima izjemen smisel za razumevanje prostora. Pri tem povezuje znanje preteklih stoletij, ko so slikarji stremeli k upodabljanju navidezne prostorske globine, in problematiko modernega slikarstva, ki podobo dojema kot ploskev, na določen način prekrito z barvnimi lisami. Fišer je starodavno težnjo po iluziji prostorske poglobitve zmogel spremeniti tudi v njeno nasprotje; ob opazovanju njegovih slik si pogosto nismo na jasnem, ali se upodobljeni prostor navidezno poglablja ali pa se, ravno obratno, boči navzven v smeri proti gledalcu.

Več o razstavi


Iz postavitve v upravni stavbi Talum IZ ZBIRKE TALUM
oktober 2010 - februar 2011

V preteklosti so zbirali umetnine in podpirali umetnike predvsem zasebniki, v novejšem času pa so njihovo poslanstvo v veliki meri prevzela podjetja in korporacije. Na Slovenskem je bila tradicija zbirateljstva po drugi svetovni vojni prekinjena, a je v zadnjih desetletjih polagoma oživela. Tako se je tudi pri nas v večjih podjetjih oblikovalo nekaj likovnih zbirk, ki jih pretežno sestavljajo dela sodobnih likovnih ustvarjalcev. Takšne zbirke pomembno dopolnjujejo funduse javnih galerij, ki ne zmorejo odkupovati zadosti umetnin, da bi suvereno predstavljale sodobno slovensko likovno tvornost. Med tovrstnimi zbirkami je likovna zbirka Talum ena najbolj cenjenih. Šteje več kot tristo slik in kipov osemdesetih slovenskih, avstrijskih, hrvaških in enega norveškega avtorja. Njeno vsebino opredeljujeta visoki modernizem in postmodernizem, v zadnjih letih pa so za zbirko odkupili tudi nekaj umetnin iz prve polovice 20. stoletja, med katerimi je potrebno izpostaviti dela Franceta Miheliča.

Več o razstavi


Petra Varl: Avtoportret a in b, risba s tušem na papir, 2010 PETRA VARL, grafike, slike, risbe
junij - oktober 2010

Petra Varl likovno občinstvo vedno znova preseneča z inovativnim in prijaznim nagovorom, v katerem ne manjka ljubeznivega humorja. Motive najdeva v vsakdanjem življenju lastne družine in v krogu prijateljev; prizori se zdijo neverjetno znani in pogosto se zdi, da je umetnica nas same zalotila sredi domačih opravil, ki se kot nekakšen sproščen, igriv ritual ponavljajo iz dneva v dan. Svoje podobe predstavlja v galerijah, enako pogosto pa na javnih prostorih, ko k ogledu povabi najširše občinstvo mimoidočih.

Več o razstavi


Bogdan Čobal: Slika, akril na platno, 1972 BOGDAN ČOBAL, Slike iz sedemdesetih let
marec - junij 2010

Bogdan Čobal se je vključil v mariborsko likovno življenje proti koncu šestdesetih let 20. stoletja, in to ne le kot ploden slikar, ki je razmeroma pogosto razstavljal, pač pa tudi kot polemičen pisec, organizator razstav, energičen član mariborskega pododbora Društva likovnih umetnikov Slovenije in ob koncu osemdesetih kot predavatelj likovne teorije in slikarstva na Oddelku za likovno pedagogiko na mariborski Pedagoški fakulteti. Glavnino njegovega obsežnega opusa predstavljajo štafelajne slike, določena likovna vprašanja pa je raje in lažje reševal v grafiki, pri čemer je dosegal vidne uspehe.

Več o razstavi


Ludvik Pandur: Omizje, olje, platno, 1972–74 LUDVIK PANDUR
oktober 2009 - marec 2010

Slikarstvo Ludvika Pandurja je zaznamoval študij na zagrebški likovni akademiji. V letih, ko so se mladi slovenski likovni ustvarjalci skorajda brez izjeme šolali v Ljubljani, se je Ludvik Pandur odpravil v Zagreb, kjer je leta 1936 diplomiral že njegov oče Lajči Pandur. Žlahtna tradicija zagrebške akademije, zagledane v španski barok in usmerjene v sodobni Pariz, ter utrip velikega mesta, ki je bil v Zagrebu bolj svetovljanski kot v Ljubljani ali Mariboru, sta pomagala utirati slikarske začetke Ludvika Pandurja. Njegov opus je zavezan figuri in krajini, zaznamujeta pa ga umetnikova vehemenca v potezah in izražanje z barvo. Na Pandurjevih slikah odzvanjajo stari miti, ljudske bajke in svetniške legende ter se oglašajo podobe, ki so se mu vtisnile v spomin že v otroštvu, med potovanji po tujih deželah ali pa ga spremljajo tako rekoč vsak dan, ko se zazira skozi okno svojega mariborskega ateljeja. Poleg prizorov iz domačega Maribora so Pandurjeva najmočnejša inspiracija strastna Španija, bujni barok in sodobno ameriško slikarstvo.

Več o razstavi


Ida Brišnik Remec: Prerezani jonatan I, akril na lesonit, 1972 IDA BRIŠNIK REMEC
maj - oktober 2009

Portali (1968) so prvi zaokrožen ciklus Ide Brišnik Remec, v katerem se je zavezala dvodimenzionalnosti slikovnega polja, kolorit pa je še akademijsko zatemnjen. V naslednji skupini slik se je umetnica posvetila problemu vnašanja svetlobe v temen prostor, na začetku sedemdesetih let pa jo je prevzel rastlinski svet. Njena paleta se je osvetlila, hkrati pa se je odločila za akrilne barve, za katere so značilni gladki in enoviti nanosi. Predmet njenega opazovanja so bila sprva jabolka, ki jih je upodabljala v pestrih barvah, položenih v enovite ter med sabo jasno razmejene ploskve. Jabolka so sicer prikazana trodimenzionalno, a postavljena v povsem imaginaren, barvno enoten in v svojih razsežnostih nedoločljiv prostor.

Več o razstavi


Albin Lugarič: Pesnik, olje na lesonit, 1964 ALBIN LUGARIČ, Pesniki
marec - maj 2009

Albin Lugarič je slikar, ki je večji del svojega opusa posvetil pokrajini v najbližji okolici Ptuja; slovijo njegove podobe zasneženih ravnic in eruptivno občutene Haloze, medtem ko je v poletno razbeljenem istrskem kršu iskal nasprotje valovitega haloškega sveta. Med poznavalci njegovega slikarstva pa imajo posebno veljavo Lugaričeve slike s konca petdesetih in iz šestdesetih let 20. stoletja, ki jih označujejo nekoliko mračno zastavljena vprašanja o smislu bivanja. Razumeti jih je potrebno v kontekstu evropskega in zlasti pariškega povojnega eksistencializma, ki so mu sledili tudi slovenski literati in slikarji. V petdesetih letih 20. stoletja so se za umetnike nekoliko odprle sicer dokaj nepropustne meje takratne Jugoslavije. Štipendije Moše Pijadeja so izbrancem ponovno omogočile neposreden stik z zahodnoevropsko ustvarjalnostjo. Tudi Albin Lugarič je leta 1956 za dva meseca odpotoval v Pariz.

Več o razstavi


Polona Maher: Torpedo, lakirana pločevina, 2007 POLONA MAHER
december 2008 - marec 2009

Za Polono Maher je risba temeljno izhodišče ustvarjalnega postopka. S tankimi črtami po papirju razpreda svoje misli in ko presodi, da je misel zrela, se loti njene materializacije. Pred leti je presenetila s Šivanicami, duhovitimi kolaži iz različnih kosov tkanin in papirja, razstavljala je tudi klasično zasnovane slike in prostorske instalacije, največje občudovanje pa so vzbudili njeni Kartoni. Polona Maher je zavezana visokemu modernizmu, ki ga plemeniti s svojstvenim humorjem in z na Slovenskem redko vedrino.

Več o razstavi


Oto Rimele: Iz serije Sainte Chapelle, akvarel, 2008 OTO RIMELE, Nebo nad Parizom
oktober - december 2008

Študijsko bivanje v Parizu je izziv za vsakega slikarja. Oto Rimele je v Parizu preživel del letošnjega poletja. V njegovi popotni prtljagi je bilo nekaj slikarskih potrebščin, predvsem pa mnoga pričakovanja in več že vnaprej preciziranih vprašanj s področja barve in svetlobe. Slikarstvo Ota Rimeleta je zavezano barvi, ki jo je umetnik sprva obravnaval v vsej njeni snovnosti in otipljivosti, zlagoma pa je izgubljala svojo materialno opredeljivost in se vse bolj spreminjala v odsev, dokler se ni razblinila v svetlobni sij, v nekakšno avro, ki je obdala tako rekoč brezbarvna slikarska telesa.

Več o razstavi


Samuel Grajfoner: Luknja (I), gravura, 2003 SAMUEL GRAJFONER, Temè lukenj
maj - oktober 2008

Samuel Grajfoner je predan klasičnemu globokemu tisku. Največ dela v suhi igli in gravuri ter akvatinti in jedkanici, vztraja pa tudi pri izražanju v črno beli tehniki. Grafiko pojmuje kot specifično obliko umetniške izpovedi. Njena reproduktibilnost ga niti ne zanima, liste tiska v zelo majhnih nakladah, matrico pa nenehno dodeluje, da povsem izkoristi njeno maso. Matrico in tiskarsko barvo razume v njuni snovnosti; v kovinsko ploščo ali linolej z noži in rezkali ter z vso močjo svojega telesa vtira globoke sledi, ki jih nato zapolni z razmeroma velikimi količinami barve, da se ta odtisne na papir v poudarjeni reliefni strukturi. Linija je zanj primarna, z njo »tke« oblike, kompozicijo pa gradi s pretanjenimi medsebojnimi razmerji črnin, ki jih ustvarja tiskarska barva, ter belin, ki so v postopku tiskanja neprekrite površine papirja. Grajfoner na enem listu kombinira več tehnik globokega tiska, dovoljuje pa tudi, da se na papirju odtisnejo vse zareze in poškodbe, ki so na matrici nastale naključno.

Več o razstavi


Boris Farič: Livija 5 BORIS FARIČ, Andante grazioso
marec - maj 2008

Boris Farič sodi v mlajšo generacijo slovenskih fotografov, ki vztrajno osvaja naklonjenost poznavalcev. V njegovem opusu je najti raznolike motive, doslej pa je največ pozornosti zbudil s serijo, ki je nastajala med letoma 2001 in 2007. Fotografije druži pomenljiv naslov Andante grazioso, na številnih posnetkih pa je upodobljena bela kobila Livija.

Več o razstavi


Jernej Forbici: All gone, all gone, akril na platno, 2007 JERNEJ FORBICI
december 2007 - marec 2008

Jernej Forbici že od študentskih let slika razsežne krajine, ki zbujajo asociacije na biblična besedila. V poudarjeni perspektivi in pogosto tudi v pogledu iz zraka upodablja neizmerne ravnine, ki se v vijugavih brazdah izgubljajo v neskončnost, črta obzornice pa z rahlo ukrivljenostjo nakazuje, da nam slikar upodobljeno prikazuje v širokem zornem kotu. Forbicijeva platna so velikih izmer ali pa obratno, majhna in kvadratnega formata, slikar pa jih vse pogosteje sestavlja v instalacije. Predloge za slike so umetnikove lastne fotografije, ki jih razstavlja tudi kot samostojna dela. Jernej Forbici s fotoaparatom nenehno dokumentira polja halde v Kidričevem, kamor so več desetletij odlagali odpadno rdeče blato, ki nastane pri proizvodnji glinice.

Več o razstavi


Anka Krašna: Marina, olje na platnu, 2004 ANKA KRAŠNA
maj - december 2007

Slikarstvo Anke Krašna je razpeto med figuraliko in abstrakcijo. Umetnica se na doživetja odziva strastno in energično, izraža pa se predvsem z barvo. Doživlja jo v simboliki njenih tonskih vrednosti in kot tvarino, ki se je mora dotikati, ko jo nanaša na platno. Pri tem uporablja široke čopiče in lopatice, še raje pa prste in dlani.

Več o razstavi