Oddelek za psihologijo

Dobrodošli na spletnih straneh Oddelka za psihologijo.

Predstavitev oddelka

Oddelek za psihologijo sodi med mlajše oddelke na Filozofski fakulteti. Kljub njegovi kratki zgodovini imata raziskovalna in pedagoška dejavnost na področju psihologije v Mariboru dolgoletno tradicijo. Na Oddelku smo v zadnjih desetletjih ključno prispevali k preučevanju duševnih procesov, vedenja in osebnosti v Sloveniji in tujini ter predano usposabljali številne generacije pedagoških delavk in delavcev, psihologinj in psihologov ter raziskovalk in raziskovalcev.

Pred letom 2007

Pred formalno ustanovitvijo Oddelka je dejavnost psihologinj in psihologov potekala v okviru Pedagoške akademije in kasneje Oddelka za pedagogiko, psihologijo, didaktiko in specialne didaktike na Pedagoški fakulteti. Pedagoško delo je bilo usmerjeno v izobraževanje učiteljic in učiteljev različnih študijskih smeri. Zanimivo je dejstvo, da je ravno izobraževanje učiteljic in učiteljev v Mariboru med vsemi v Sloveniji zajemalo najvišji delež pedagoško-psiholoških predmetov, v okviru katerih sta razvojna in pedagoška psihologija zasedali ključno vlogo. Raziskovalke in raziskovalci so se osredotočali predvsem na preučevanje dejavnikov učenja. V devetdesetih letih preteklega stoletja so se na Oddelku začele izvajati prve raziskave s pomočjo elektroencefalografije (EEG). Dr. Norbert Jaušovec je v tem obdobju začel s sistematičnim preučevanjem elektrofiziološke podlage inteligentnosti. Pod njegovim okriljem so na Oddelku v tem obdobju delovale tudi tri mlade raziskovalke in doktorske študentke, ki so se kasneje na Oddelku tudi zaposlile. Dr. Zlatka Cugmas se je ukvarjala z vlogo staršev pri razvoju kompetentnosti otrok in kasneje z navezanostjo. Dr. Karin Bakračevič je preučevala razvoj mišljenja in reševanja problemov v mladostništvu in odraslosti. Dr. Katarina Habe pa je v okviru disertacije preučevala vpliv glasbe na kognitivno funkcioniranje.

Prvo desetletje Oddelka

Z naraščanjem obsega, kakovosti in odmevnosti znanstvenoraziskovalnega dela učiteljic, učiteljev in sodelavk, sodelavcev ter razpisom študija psihologije na novoustanovljeni Filozofski fakulteti se je pojavila tudi potreba, da se organiziramo v okviru novega, samostojnega oddelka. Leta 2007 je Senat Filozofske fakultete UM na 8. redni seji soglasno odločil o ustanovitvi Oddelka za psihologijo. Leto zatem se je pod okriljem Oddelka začel izvajati dodiplomski bolonjski študijskih program psihologije, ki je bil prvi tovrstni študijski program psihologije v Sloveniji. Naslednje prelomno leto je bilo leto 2011, ko se je pridružil magistrski študijski program druge stopnje. Oba študijska programa sta primerljiva s študijskimi programi v tujini in sta usklajena s smernicami certifikata Europsy iz psihologije, ki zagotavlja enotne standarde kvalifikacij psihologinj in psihologov v Evropi. V prvih desetih letih Oddelka se je razmahnilo nevropsihološko raziskovanje, preučevanje kognicije in socialnih procesov. Oddelku se je ob ustanovitvi pridružil dr. Bojan Musil, ki je na Oddelku uveljavil raziskovanje vrednot, samopodobe in drugih socialno-psiholoških tematik v medkulturni perspektivi. Raziskovalni in pedagoški dejavnosti Oddelka se je v tem obdobju pridružila tudi dr. Katja Košir, ki je raziskovalno dejavnost dopolnila s preučevanjem socialnih dejavnikov učne uspešnosti. Nekaj let po ustanovitvi se je na Oddelku zaposlila dr. Sara Tement in na Oddelek prenesla sistematično preučevanje delovnih procesov in zdravja pri delu.

Danes in pogled naprej

Pod okriljem Oddelka za psihologijo je študij v prvih desetih letih na obeh stopnjah izobraževanja zaključilo skupaj več 100 študentk in študentov. Zaposlujejo se na področjih izobraževanja, zdravstva in sociale. Dejavni so v podjetjih in drugih organizacijah, kjer izvajajo kadrovske storitve. Izpopolnjujejo se na nivoju doktorskega študija in raziskovalno delujejo doma in v tujini. Diplomantke in diplomante Oddelka za psihologijo spremljajo etična zavest, dobra praktična usposobljenost, znanja iz psihološke metodologije ter poznavanje znanstveno utemeljenih pristopov in metod dela. V prihodnosti želi Oddelek okrepiti raziskovalno dejavnost na treh področjih (1. delo, stres in zdravje; 2. kognicija, osebnost in učenje; 3. socialni procesi, skupnost in mediji) ter študentke in študente na vseh nivojih izobraževanja sistematično usposabljati za strokovno, pedagoško in raziskovalno delo na teh področjih. Oddelek želi krepiti sodelovanje z raziskovalnimi institucijami iz tujine in Slovenije, ki raziskujejo temeljne psihološke vsebine ali se zanje usposabljajo.

Kontakt:
psihologija@um.si

ČLANICE IN ČLANI ODDELKA

ZUNANJE SODELAVKE IN SODELAVCI

red. prof. dr. Zlatka Cugmas
red. prof. dr. Marjan Krašna
red. prof. dr. Nenad Miščević
red. prof. dr. Damijan Mumel
red. prof. dr. Marko Polič
red. prof. dr. Danilo Šuster
red. prof. dr. Peter Umek
izr. prof. dr. Dominik Benkovič
izr. prof. dr. Janez Bregant
izr. prof. dr. Hojka Gregorič Kumperščak
izr. prof. dr. Tanja Kajtna
izr. prof. dr. Friderik Klampfer
izr. prof. dr. Rudi Klanjšek
izr. prof. dr. Rudi Kotnik
izr. prof. dr. Miran Lavrič
izr. prof. dr. Andrej Naterer
izr. prof. dr. Andraž Stožer
izr. prof. dr. Boris Vezjak
izr. prof. dr. Vesna Vuk Godina

asist. dr. Branka Ribič Hederih
viš. pred. dr. Bor Sojar Voglar
asist. mag. Borjana Kremžar Jovanović
mag. Gregor Jazbec
asist. Lara Delić
asist. Monika Klojčnik
asist. Žiga Kobše
asist. Katja Kokol
asist. Eva Kranjec
asist. Nika Lah
asist. Meta Lavrič
asist. Domen Malc
asist. Sara Mičič
asist. Urška Živkovič

Študijski programi

Dogodki

Pretekli dogodki oddelka

Projekti in programske skupine

Aktualni projekti

Zaključeni projekti

Ključnega pomena za pridobivanje relevantnih in veljavnih znanstvenih spoznanj na področju psihologije sta veliko število vključenih v raziskave in njihova motivacija za sodelovanje. K sodelovanju zato vabimo študentke in študente, njihove družine, zaposlene in nasploh psihološko zvedave posameznice in posameznike. Če bi želeli sodelovati v tekočih ali prihodnjih raziskovalnih projektih, pišite na naslov psihologija@um.si.

Študentke in študenti, ki se želite vključiti v raziskovalno delo v okviru omenjenih težišč, ste kot demonstratorke in demonstratorji vabljeni k sodelovanju pri zbiranju in analizi podatkov, k udeležbi na predavanjih in srečanjih ter k samostojni obdelavi raziskovalnih vprašanj v diplomskih seminarskih nalogah, magistrskih in doktorskih delih. Za zaključna dela lahko sami predlagate raziskovalno vprašanje v okviru naših raziskovalnih težišč ali pa izbirate med predlaganimi temami.

Delovna okolja so vse bolj nepredvidljiva, negotova in obremenjujoča, saj delovna opravila vedno pogosteje prečkajo meje našega zasebnega življenja, ovirajo sprostitev in počitek ter zmanjšujejo kakovost preživljanja časa z družino. Delovna okolja pa lahko imajo vendarle tudi številne pozitivne značilnosti, kot so velika mera svobode pri opravljanju dela, raznolikost dela, ugodni medosebni odnosi in socialna opora. Raziskovalke in raziskovalci na Oddelku za psihologijo v okviru izpostavljenega raziskovalnega težišča preučujemo, pod kakšnimi delovnimi pogoji ostajajo zaposleni zdravi, zadovoljni in učinkoviti. Podrobneje nas tudi zanima, kakšno vlogo ima pri tem zasebno življenje zaposlenih in kako usklajujejo delovne in družinske obveznosti. Zanimajo nas tudi osebne značilnosti, ki so zaposlenim lahko v dodatno breme ali v pomoč pri soočanju z obremenjujočimi značilnostmi dela. Podrobneje se ukvarjamo tudi s posledicami, ki jih lahko obremenjujoča dela pustijo na posameznikovem telesnem (npr. visok krvni pritisk) in duševnem zdravju (npr. izgorelost, depresija) zdravju.

Kontakt: izr. prof. dr. Sara Tement

Učenje za življenje in učenje skozi vse življenje sta dve ključni strateški usmeritvi Slovenije za doseganje večje kakovosti življenja. Dolgoročno sledenje tovrstni strategiji ni mogoče brez poglobljenega razumevanje procesov učenja in dejavnikov, ki prispevajo k pridobivanju znanja in pomnjenju. Razumevanje učenja vključuje v širšem smislu poznavanje individualnih razlik v inteligentnosti, tudi čustveni/socialni, v ustvarjalnosti, delovnem in kratkotrajnem spominu ter pozornosti. Vključuje tudi osebnostne in motivacijske procese ter sposobnost nadzora in uravnavanja lastnega vedenja, miselnih procesov in emocij. Pri vprašanjih vseživljenjskega učenja ne moremo niti mimo starosti posameznic in posameznikov ter vprašanja, ali so pozitivne spremembe v miselnih procesih, povezanih z učenjem (spomin, pozornost), mogoče tudi v visoki starosti. V okviru tega raziskovalnega težišča preučujemo kognitivne, osebnostne, motivacijske in čustvene značilnosti posameznic, posameznikov, ki vplivajo na način in uspešnost učenja z namenom izboljšanja slednjega. Preučevanje omenjenih konstruktov temelji na korelacijski (npr. ugotavljanje povezav med samoregulacijo učenja in starostjo) in eksperimentalni metodi (npr. preverjanje učinkov treninga inteligentnosti in spomina na dejanske dosežke).

Kontakt: red. prof. Karin Bakračevič

Z naraščajočo priljubljenostjo socialnih omrežij, kot je Facebook, rasteta tudi zaskrbljenost in strah pred njihovimi škodljivimi učinki. Glavni očitek se je usmerjal v razmišljanje, da naj bi tovrstna omrežja »izkoriščala« temeljno potrebo po socialni validaciji in jo še okrepila. Z raziskovalnega vidika je zanimivo preučevati upravičenost takih kritik, prav tako pa je relevantno opazovati, v kolikšni meri je doprinos socialnih omrežij lahko tudi pozitiven. Nepojasnjeno ostaja tudi vprašanje, kaj prispeva k priljubljenosti omrežij, kot je Facebook, in kaj so nekatere značilnosti uporabnikov in uporabe same. V okviru tega raziskovalnega težišča v širšem smislu preučujemo, kaj usmerja in določa vedenje v nekem socialnem kontekstu, kot sta denimo kontekst socialnih omrežij ali šolski kontekst. Med raznolikimi dejavniki nas zanimajo tako značilnosti socialnega konteksta kot tudi individualne lastnosti posameznic in posameznikov (npr. časovna perspektiva – usmerjenost na sedanjost, preteklost in prihodnost ‒, vrednote, narcisizem).

Kontakt: izr. prof. dr. Bojan Musil

Mednarodno sodelovanje

Članice in člani Oddelka za psihologijo FF UM pri svojem raziskovalnem in pedagoškem delu sodelujemo z več univerzami in inštituti v tujini. V okviru pedagoškega dela se vključujemo v različne programe vhodne in izhodne mobilnosti pedagoškega osebja, raziskovalno pa sodelujemo z več tujimi univerzami v obliki skupnih projektov (npr. projekti Erasmus+, Obzorja 2020 in bilateralni projekti ARRS), sodelujemo v uredniških odborih, na konferencah, simpozijih, poletnih šolah idr.

Aktivno sodelujemo pri prijavah na različne programe mobilnosti (npr. Erasmus+, Ceepus, program Fulbright idr.) in k mobilnosti spodbujamo študentke in študente ter zaposlene. Predvsem v okviru mednarodnega programa mobilnosti Erasmus imamo sklenjene številne sporazume z evropskimi univerzami, kjer imajo študentke in študenti priložnost opravljanja dela študijskih obveznosti v tujini, kakor tudi opravljanja praktičnega usposabljanja.

Tutorstvo

Beseda tutor je latinskega izvora in v neposrednem prevodu pomeni varuh oz. stražar. Beseda tutor pa na našem oddelku poleg tega pomeni tudi prijatelj, motivator in prva pomoč pri iskanju informacij, vezanih na študij ali študentsko življenje nasploh. Tutor je namreč nekdo, ki si prizadeva, da bi se študentke in študenti na fakulteti dobro in varno počutili.  Na našem oddelku poteka predvsem uvajalno tutorstvo, ki je namenjeno študentkam in študentom prvega letnika, ki se znajdejo v novem študijskem okolju. Da bi bruckam in brucem čim bolj olajšali prehod na fakulteto, jim tutor nudi informacije o količini dela, pomaga pri iskanju izpitne literature, nudi nasvete glede priprave na izpite, pomaga pri iskanju informacij, vezanih na študij, ter nudi spodbudne besede, ko jih študentka, študent najbolj potrebuje.

Kontakt (tutor študent): tutorpsihologija@gmail.com
Kontakt (oddelčni tutor): psihologija@um.si

Študentska, obštudijska dejavnost

Oddelek za psihologijo podpira pestro študentsko dejavnost in se vanjo tudi aktivno vključuje. S pomočjo različnih dejavnosti skrbi za karierni razvoj študentk in študentov ter ohranja stik z njimi  tudi po zaključku študija.

V okviru demonstratorstva študentke in študenti na Oddelku za psihologijo sodelujejo pri znanstvenoraziskovalnem delu asistentk, asistentov in učiteljic, učiteljev ter jim pri delu pomagajo. V manjšem obsegu lahko pomagajo tudi pri pedagoškem delu, npr. pri pripravi gradiv, s hospitacijo pri vajah ali predavanjih in preko drugih oblik sodelovanja. Cilji demonstratorstva so predvsem pridobivanje prvih izkušenj z raziskovalnim in pedagoškim delom, posredno pa razvoj kakovosti študija ter krepitev sodelovanja med študentkami, študenti in profesoricami, profesorji. Študentka demonstratorka oz. študent demonstrator lahko opravi mesečno do 20 ur. Izjemoma jih lahko opravi tudi več, vendar pod pogojem, da skupna obremenitev na semester ne znaša več kot 80 ur. Prijava (za študentsko demonstratorstvo) poteka preko Študentskega sveta FF UM. Demonstratorstvo se v ekvivalentnem obsegu lahko prizna kot praktično usposabljanje. Več informacij je na voljo v Pravilniku o demonstratorstvu.

»Revijalni« klub (journal club) Oddelka za psihologijo je redna oblika srečanj sodelavk in sodelavcev Oddelka, zainteresiranih študentk in študentov ter drugih vabljenih strokovnjakov. Namen srečanj je razprava o zanimivih člankih, izmenjava izkušenj, znanj in pogledov ter predstavitev lastnega raziskovalnega dela in raziskovalnih načrtov. Gre za interaktivno obliko srečanja, pri katerem navadno ena izmed sodelujočih oseb pripravi predstavitev in izhodišča za razpravo, prisotni pa se na razpravo ustrezno pripravijo. Namen tovrstnih srečanj je ohranjanje stika z aktualnimi psihološkimi spoznanji, razvijanje veščin kritičnega razmišljanja in krepitev zavedanja o praktični uporabnosti psiholoških znanstvenih spoznanj.

Poslanstvo Alumni kluba Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je povezovanje vseh bivših, sedanjih in prihodnjih študentk in študentov Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Med glavne dejavnosti Alumni kluba sodijo organiziranje znanstvenih, strokovnih in družabnih srečanj, informiranje o dogodkih ter organizacija izobraževanj, namenjenih strokovnemu in osebnemu razvoju. Povabili vas bomo tudi k sodelovanju v raziskavah in na predavanjih, na katerih bomo poročali o raziskovalnih izsledkih. Na Oddelku za psihologijo si želimo, da bi ostali povezani tudi po zaključku študija in vas vabimo k včlanitvi v Alumni klub. Če se nam po zaključku študija še niste pridružili, lahko to storite preko sistema AIPS za (https://aips.um.si/alumni/). Članstvo vam omogoča tudi uporabo obstoječe digitalne identitete ter uporabo elektronskega naslova (ime.priimek@student.um.si).

Na Oddelku podpiramo številne dejavnosti Društva študentov psihologije Maribor, ki dopolnjujejo oddelčno dogajanje in aktivno prispevajo k ozaveščanju o psiholoških spoznanjih med študentkami in študenti psihologije ter v splošni javnosti. Društvo organizira strokovna predavanja in delavnice, izdaja revijo Psihološki inkubator ter pripravlja aktivnosti za otroke ter mladostnice in mladostnike. V okviru Društva deluje tudi svetovalnica, ki poteka pod usposobljenim mentorstvom. Več o dejavnostih Društva si lahko preberete tukaj.

Raziskovalni centri

Oddelek za psihologijo sodeluje z gospodarstvom in negospodarstvom, skupaj organiziramo različne dejavnosti. V ta namen je Oddelek ustanovil Center za raziskovalno in strokovno psihološko dejavnost (CePSI).

Ekipa CePSI

Povezave

Facebook – Oddelek za psihologijo Center CePSI Društvo psihologov Slovenije Zbornica kliničnih psihologov Slovenije E-Študij Društvo študentov psihologije Maribor Evropska zveza psiholoških združenj EuroPsy | Evropski certifikat iz psihologije
Skip to content