Mobilni dostop | E-pošta - zaposleni | | Zemljevid strani |  |  |  |  |  | 
Išči
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
Telefon: +386 2 22 93 840
E-mail: ff@um.si

Raziskovalni interesi

Delo, stres in zdravje
Delovna okolja so vse bolj nepredvidljiva, negotova in obremenjujoča. Delovna opravila vedno bolj pogosto prečkajo meje našega zasebnega življenja, ovirajo sprostitev in počitek ter zmanjšujejo kakovost preživljanja časa z družino. Delovna okolja pa lahko imajo tudi številne pozitivne značilnosti, kot so visoka svoboda pri opravljanju dela, raznolikost dela ter ugodni medosebni odnosi in socialna opora. Raziskovalci na oddelku v okviru tega raziskovalnega težišča proučujemo, pod kakšnimi delovnimi pogoji zaposleni ostajajo zdravi, zadovoljni in učinkoviti. Podrobneje nas tudi zanima, kakšno vlogo ima pri tem zasebno življenje zaposlenih in kako zaposleni usklajujejo delovne in družinske obveznosti. Zanimajo nas tudi osebne značilnosti, ki so zaposlenim lahko v dodatno breme ali v pomoč pri soočanju obremenjujočimi značilnostmi dela. Podrobneje se ukvarjamo tudi s posledicami, ki jih obremenjujoča dela lahko pustijo na posameznikovem telesnem (npr. visok krvni pritisk) in duševnem zdravju (npr. izgorelost, depresija).
Kontakt: doc. dr. Sara Tement

Kognicija, osebnost in učenje
Učenje za in skozi vse življenje je ena ključnih strateških usmeritev Slovenije pri doseganju večje kakovosti življenja. Dolgoročno zasledovanje takšne strategije ni mogoče brez poglobljenega razumevanje procesov učenja ter dejavnikov, ki prispevajo k pridobivanju znanja in pomnjenju. V širšem smislu razumevanje učenja vključuje poznavanje individualnih razlik v inteligentnosti, ustvarjalnosti, čustveni/socialni inteligentnosti, delovnem in kratkotrajnem spominu in pozornosti. Dodatno obsega osebnostne in motivacijske procese ter sposobnost nadzora in uravnavanja lastnega vedenja, miselnih procesov in emocij. Pri vprašanjih vseživljenjskega učenja ne moremo tudi mimo starosti posameznikov in vprašanja, ali so pozitivne spremembe v miselnih procesih povezanih z učenjem (spomin, pozornost) mogoče tudi v visoki starosti. V okviru tega raziskovalnega težišča proučujemo kognitivne, osebnostne, motivacijske in čustvene značilnosti posameznikov, ki vplivajo na način in uspešnost učenja z namenom izboljšanja uspešnosti učenja. Proučevanje omenjenih konstruktov temelji na korelacijski (npr. ugotavljanje povezav med samoregulacijo učenja in starostjo) in eksperimentalni metodi (npr. preverjanje učinkov treninga inteligentnosti in spomina na dejanske dosežke).
Kontakt: red. prof. Karin Bakračevič Vukman

Socialni procesi, skupnost in mediji
Z naraščajočo priljubljenostjo socialnih omrežij kot je Facebook raste tudi zaskrbljenost in strah pred škodljivimi učinki. Glavni očitek se je usmerjal na to, da naj bi tovrstna omrežja »izkoriščala« temeljno potrebo po socialni validaciji in jo še okrepila. Z raziskovalnega vidika je zanimivo, do kolikšne mere so takšne kritike upravičene. Dodatno pa je relevantno proučevati pozitivni doprinos takšnih omrežij. Nepojasnjeno ostaja tudi vprašanje, kaj prispeva k priljubljenosti omrežij kot so Facebook in kaj so nekatere značilnosti uporabnikov in uporabe. V okviru tega raziskovalnega težišča v širšem smislu proučujemo, kaj usmerja in določa posameznikovo vedenje v nekem socialnem kontekstu kot sta denimo kontekst socialnih omrežij ali šolski kontekst. Med raznolikimi dejavniki nas zanimajo tako značilnosti socialnega konteksta kot tudi individualne lastnosti posameznikov (npr. časovna perspektiva - posameznikova usmerjenost na sedanjost, preteklost in prihodnost, vrednote, narcisizem).
Kontakt: doc. dr. Bojan Musil

 

Aktualni projekti in programi

Uporabna razvojna psihologija
Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (šifra: P5-0062)
Vloga: Partnerska organizacija
Opis: Program sledi zastavljenim teoretskim izhodiščem in raziskovalnim ciljem, ki izhajajo iz paradigme vseživljenjskega razvoja. Skladno s to razvojnopsihološko paradigmo smo se osredotočali na preučevanje razvoja od rojstva do vključno pozne starosti, na ključna področja in smeri razvoja, temeljne vrste dejavnikov razvoja ter na možnosti uporabe novih spoznanj v strokovni praksi. Raziskovali smo raznolike dejavnike razvoja v obdobjih dojenčka in malčka, otroštva, mladostništvo in prehoda v odraslost ter treh obdobjih odraslosti. Pri proučevanju ključnih bioloških (npr. nevrofiziološko delovanje in električna možganska aktivnost, objektivni pokazatelji zdravja), psiholoških (npr. osebnostne lastnosti, motivacija) in socialnih dejavnikov (npr. vloga staršev, učiteljev, partnerjev in sodelavcev, ustanov kot sta vrtec in šola, življenjskih dogodkov ter dejavnikov na ravni kulture) smo uporabili različne pristope (prečne, vzdolžne, navzkrižnega zamika) in metode pridobivanja podatkov (od sistematičnega opazovanja, rabe preizkusov, lestvic in vprašalnikov do eksperimentalnih) ter obdelave podatkov (npr. hierarhične regresijske analize, strukturno modeliranje). Za tekoče raziskovanje in rabo psiholoških pripomočkov tako za raziskovalne namene kot tudi za namene izboljšanja kakovosti psihodiagnostičnega dela v praksi smo nadaljevali z oblikovanjem in validacijo merskih pripomočkov in slovenskimi priredbami nekaterih pripomočkov. Poleg tega smo dalje razvijali pripomočke in tehnike za ocenjevanje univerzalnih vidikov razvoja (npr. eksperimentalni postopki, mersko invariantna vprašalnika v več deželah). Temeljna področja psihičnega razvoja smo raziskovali v sosledju razvojnih obdobij in v različnih socialno-razvojnih kontekstih, nove izsledke pa umeščali v splošni okvir razumevanja razvoja, tj. njegove večsmernosti, nelinearnosti, kontekstualnosti, prilagodljivosti in prepletenosti področij na časovnem kontinuumu.

Živ?Živ! Raziskovanje in preprečevanje samomora
Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (šifra: P3-0384)
Vloga: Partnerska organizacija
Opis: Program Živ?Živ! predstavlja celovit pristop k preprečevanju samomora kot enega izmed največjih družbenih in javno-zdravstvenih problemov v Sloveniji ter ponuja inovativne načine raziskovanja samomorilnega vedenja. Glavni cilji projekta so zmanjševanje samomorilnega količnika, prispevati k mutidisciplinarnemu in večnivojskemu preprečevanju samomora ter v suicidologijo vnašati široko paleto raziskovalnih metod za boljše razumevanje in razlago samomorilnega vedenja. Uresničevanje zastavljenih ciljev temelji na spektru dejavnosti na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja. (1) V okviru promocije duševnega zdravja bo delo vključevalo medijske kampanje za splošno javnost ter implementacijo smernic za odgovorno novinarsko poročanje o samomoru. (2) Preventivne dejavnosti bodo razdeljene na dejavnosti univerzalne preventive (uvedba na informacijskih tehnologijah temelječih preventivnih aplikacij, omejevanje dostopa do sredstev za samomor), selektivne preventive (opolnomočenje ranljivih skupin, npr. mladostniki, starostniki) ter indicirane preventive (preventivno delo za prepoznavanje samomorilno ogroženih posameznikov, npr. izobraževanje t.i. vratarjev sistema). V okviru (3) obravnave/zdravljenja in (4) vzdrževanja stanja bomo implementirali e-podporne rešitve za posameznike v stiski, postvencijske dejavnosti za bližnje po samomoru ter program MBCT (na čuječnosti temelječe kognitivne terapije) za odrasle s povečanim tveganjem.

Nevrofiziološko in kognitivno profiliranje vozniških sposobnosti
Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnosti (šifra: L2-8178)
Vloga: Partnerska organizacija
Opis: Glavni cilj projekta je razviti sistem celovitega vrednotenja vozniških sposobnosti, ki temelji na fizični zmogljivosti in psihofizioloških, biometričnih in nevropsiholoških odzivih. Raziskave se večinoma izvajajo v simulatorju vožnje, ki zagotavlja izkušnjo vožnje v nadzorovanem in varnem okolju, ki je dopolnjena z naprednimi biometričnimi in nevrofiziološkimi instrumenti. V raziskave je zajeta tudi ocena motivacijskih in osebnostnih dejavnikov ter odnosov do prometa in varnosti, ki prav tako predstavljajo pomembne napovednike varnosti vožnje.

Upravljanje z mejami med delom in zasebnim življenjem in izgorelost: Preučevanje povezovalnih mehanizmov in robnih pogojev
Financer: ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS; šifra: J5-9449), FWF (FWF Der Wissenschaftsfonds) (skupni slovensko avstrijski projekt)
Vloga: Vodilna organizacija (vodja projekta: doc. dr. Sara Tement)
Opis: Stalna miselna osredotočenost na delo ter zabrisane meje med delom in zasebnim življenjem postajajo ena izmed glavnih značilnosti sodobnih delovnih okolij. Ob tem zaposleni poročajo o visoki stopnji doživljanja stresa in izgorelosti. Na podlagi preteklih raziskav je utemeljeno predpostaviti, da se vnašanje dela v zasebno življenje povezuje z negativnimi izidi. Pričujoči raziskovalni projekt sestavljajo tri raziskave z naprednimi raziskovalnimi načrti, ki bodo skupaj prispevale k razumevanju, zakaj zaposleni prepletajo vidike dela in zasebnega življenja in kakšni so učinki tega na njihovo blagostanje pri delu. V prvem delu raziskovalnega projekta bomo z namenom ugotavljanja vsakodnevnega doživljanja dela izvedli dnevniško študijo, namen katere bo ugotoviti motive zaposlenih za vnašanje dela v zasebno življenje, bodisi z delom izven delovnega časa bodisi z razmišljanjem o delu ali čustveno vznemirjenostjo zaradi dela doma. Skladno s ključnimi načeli kognitivne terapije lahko predpostavimo, da zlasti neprilagojeni vzorci mišljenja zaposlenim onemogočajo odklop od dela na dnevni ravni. V drugem delu projekta želimo z izvedbo vzdolžne raziskave s štirimi merjenji, izvedenimi v obdobju enega leta, preveriti, na kak način neprilagojeni vzorci mišljenja ter upravljanje z mejami med delom in zasebnim življenjem prispevajo k dolgoročnim spremembam v izgorelosti znotraj posameznika. Dosedanje raziskave namreč niso v zadostni meri naslovile vprašanja možnih posledic neučinkovitega ločevanja med delom in zasebnim življenjem ter časovne dinamike tega pojava. Ker občasno delo izven delovnega časa nima nujno negativnih posledic, se zdi nujno preveriti, v kolikšni meri ter pod kakšnimi pogoji večje vključevanje v delo izven delovnega časa prispeva k izgorelosti v daljšem časovnem obdobju. Tretji del raziskovalnega projekta predstavlja raziskava, v kateri želimo z izvedbo intervencije preveriti možne načine za zniževanje neučinkovitega ločevanja med delom in zasebnim življenjem ter izgorelosti, pri čemer predpostavljamo, da je možen način za doseganje slednjega spreminjanje neprilagojenih vzorcev mišljenja.

Living E-motions: Emotional education through visual storyliving for people with mental health challenges
Financer: Evropska komisija, Erasmus+ program (KA2 - Cooperation for Innovation and the Exchange of Good Practices, KA204 - Strategic Partnerships for adult education; Priority: Social inclusion)
Koordinator projekta: fundacija INTRAS, Španija
Vodja slovenskega dela projekta: prof. dr. Karin Bakračevič
Opis: V okviru projekta LIVING e-MOTIONS bomo s partnerji iz Španije, Estonije in Škotske pripravili trening emocionalne edukacije za ciljno skupino oseb s težavami na področju duševnega zdravja. Trening bo baziral na metodi vizualnega pripovedovanja zgodb (storytelling / storyliving) in bo osredotočen na razvijanje emocionalnih spretnosti, prepoznavanje in uravnavanje emocij. Z omenjenim sistematičnim izobraževalnim programom bomo omogočili osebam s težavami na področju duševnega zdravja zmanjšanje frustracij in socialne izolacije v procesu okrevanja.

Sodelovanje pri raziskavah

Veliko število udeležencev in njihova motivacija za sodelovanje pri raziskavah so ključnega pomena za pridobivanje relevantnih in veljavnih znanstvenih spoznanj na področju psihologije. K sodelovanju pri raziskavah vabimo študente, njihove družine, zaposlene in nasploh psihološko zvedave posameznike. Če bi kot udeleženci želeli sodelovati pri tekočih ali prihodnjih raziskovalnih projektih, pišite na naslov psihologija@um.si.
Študenti, ki se želite vključiti v raziskovalno delo v okviru omenjenih težišč ste vabljeni k sodelovanju pri zbiranju in analizi podatkov (kot demonstratorji), k udeležbi pri predavanjih in srečanjih ter k samostojni obdelavi raziskovalnih vprašanj v okviru diplomskih seminarskih, magistrskih in doktorskih nalog. Pri zaključnih nalogah lahko samostojno predlagate raziskovalno vprašanje v okviru naših raziskovalnih težišč ali pa izbirate med predlaganimi temami.